tŕma -e ž (ŕ)
1. nepopustljivo vztrajanje pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: ni mi bila všeč njegova trma; premagati trmo; otroška, ženska trma / ekspr. izbiti, iztepsti komu trmo; vztrajati v trmi / ekspr.: trma ga je držala bil je trmast; pasti, uganjati, zganjati trmo / vdati se očetovi trmi; ni popustil v svoji trmi / iz trme, zaradi trme ni šel
● obdobje trme pri otroku obdobje nasprotovanja, kljubovanja zahtevam drugih
// ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: v vsaki njegovi besedi je bilo čutiti trmo; delal je z občudovanja vredno trmo vztrajnostjo
2. ekspr. trmast človek: težko je sodelovati s tako trmo / huda trma je, kadar uveljavlja svoje mnenje zelo je nepopustljiv / kot psovka s teboj ni mogoče govoriti, trma trmasta
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
tŕma -e ž, pojm. (ŕ) iz ~e, zaradi ~e česa ne storiti; poud. |velika odločnost, nepopustljivost|; člov., poud. S tako ~o je težko sodelovati |s trmastim človekom|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni NG
tŕma-esamostalnik ženskega spola
- nepopustljivo vztrajanje
- trma koga/česa
- , trma za kaj
- ekspresivno trmast človek
- trma za koga
- , trma v/pri čem, kje
Celotno geslo
Etimološki
tŕma -e ž
Pleteršnik
tŕma, f. der Starrsinn, der Eigensinn; — die Laune, die Caprice; svoje trme se držati, Kast.; — die Stetigkeit (des Pferdes), C., Strp.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
trma samostalnik ženskega spola
Vorenc
Svetokriški
trma -e ž svojeglavost, muhavost, kaprica: Sdaj k'zhaſti Boshi ſe neshenio, neuprasheio kaj s'ene terme rod. ed., inu nature je, inu kaku je neuajena (V, 90) ǀ Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per kateri ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo tož. ed. (III, 66)
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 13
Dostopnost