Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
tréti1 trèm tudi tárem nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo: treti jajca, lešnike, orehe; treti s kleščami, z zobmi / mučili so ga, mu trli kosti; lončena posoda se rada tre / treti sol v možnarju drobiti / ekspr. trli so mu prste močno stiskali
// s silo, pritiskom uničevati, usmrčevati: z nohti je trl stenice; treti uši
2. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: treti kamen ob kamen; trla sta ga z brisačo; treti otrple mišice drgniti z dlanmi, rokami; treti si otekla zapestja masirati; od zadovoljstva si je trl roke mel; trla je rob predpasnika med prsti mečkala
3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstranjevati olesenelo steblo od ličja: pozno jeseni so trli; treti konopljo, lan
● 
ekspr. vse življenje so trli revščino živeli v revščini; ekspr. zaradi tega si ne bo trl glave delal skrbi; ekspr. treti si glavo s težkimi vprašanji veliko razmišljati o njih; pog. zna več kot hruške peči in orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
    tréti se 
    1. pri premikanju se tesno dotikati česa: deli stroja se trejo med seboj; plezalčeva vrv se tre ob skalo
    2. ekspr. gnesti se: jata rib se je trla mimo ladje; po ulici so se trli ljudje / ljudje so se trli v gostilno
    // s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: po klopeh se je trlo ljudi; na obali se je trlo turistov
    tróč in teróč -a -e:
    med seboj troči se deli stroja
    tŕt -a -o:
    trto kamenje
SSKJ²
tréti2 tárem tudi trèm nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ á, ȅ)
ekspr. povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem položaju: tarejo jih davki, dolgovi / revščina ga tare / trli so jih z lakoto; tarejo jih in jim delajo krivico zatirajo
// povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: nesrečen je, nekaj ga tare; tare ga skrb za ženo in otroke / brezoseb. trlo ga je, ker ni uspel
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: dolgčas jih tare; jeza, žalost ga tare zelo je jezen, žalosten
Pravopis
tréti1 tárem tudi tréti trèm nedov. trì tríte, teróč tudi tróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ á; ẹ́ ȅ) poud. |povzročati komu neugodje, trpljenje|: koga ~ejo jih davki; Dolgčas ga ~e; treti koga/kaj z/s čim ~ koga z lakoto
Pravopis
tréti2 trèm tudi tréti tárem nedov. trì tríte, tróč in teróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ lan; ~ orehe; ~ otroka z brisačo; poud. ~ komu prste |močno stiskati|; treti kaj ob kaj ~ kamen ob kamen
tréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj; treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|
Celotno geslo Sinonimni
tréti1 trèm nedov.
kaj s silo, pritiskom odstranjevati trdo lupino
SINONIMI:
nar. tolči
GLEJ ŠE SINONIM: drgniti, drobiti, mečkati
Celotno geslo Sinonimni
tréti2 tárem nedov.
GLEJ SINONIM: mučiti
Celotno geslo Etimološki
trẹ́ti1 tárem in trȅm nedov.
Celotno geslo Etimološki
treti2 – glej tẹ̑rjati
Pleteršnik
trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.
Celotno geslo Pohlin
treti [trẹ́ti tárem] in [térem] nedovršni glagol

drobiti, treti

Celotno geslo Hipolit
treti glagol
Vorenc
treti nedov.F4, frigus me affigitṡima me tare; maleus stupariustarliza ṡa lan tréti; mortificaredoli tréti; tereretreiti, ribati
Svetokriški
treti tarem nedov. treti: nej mene bolesni martraio, nej bushtvu tarre 3. ed. (V, 461) ǀ poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo taraio 3. mn., predeio, ſukajo thkaio, mozhio (III, 543)
Celotno geslo Megiser
treti tarem (trem) nedovršni glagol
Besedje16
treti glag. nedov. ♦ P: 14 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TP 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Črnovrški
treti
Celotno geslo Kostelski
tretitˈrėːt tˈren nedov.
Celotno geslo Ziljski
treti trem nedovršni glagol
zemljevid
treti zrodstranjevati olesenelo steblo od ličja
zə wapúːča je [prèːja] tə̀ru, xˈkə đə je šˈwa kọ́ːža ˈđou̯
Celotno geslo Pohlin
doli treti

GLEJ: dolitreti

Prekmurski
trèseti i tréti -a ~ -a -o ~ -o vrstil. štev. triintrideseti: Trészeti, i trétyi táo KM 1796, 129
Število zadetkov: 23