Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
tŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: s polnim kozarcem trčiti ob steklenico / trčiti z glavo v šipo / pri pozdravu je trčil s petama
// pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trčili so in izpili; trčil je z vsemi pri mizi / trčiti na zdravje nevesti / kot poziv trčimo
2. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogli sta trčili in se odbili; ob vstopu je trčil z glavo ob podboj; pri obratu sta se trčila / pog. lokomotiva se je ustavila in vagoni so trčili skupaj / kosa je trčila ob kamen zadela, udarila
// udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo: mopedist je trčil v avtobus / osebni avtomobil je trčil v tovornjak; vlaka sta trčila; čelno trčiti / preh., pog. spet je trčil avtomobil poškodoval
3. ekspr. naleteti na, srečati: ob robu gozda so trčili na srno; v gledališču je trčil na znanca / pog. po naključju sta trčila skupaj se nepričakovano srečala / trčiti ob nerazumevanje, na ovire, težave
● ekspr. nekaj časa je potrpela z njo, potem sta pa trčili se sporekli, sprli; pog. trčiti ob paragraf ravnati v nasprotju z zakonom, določbo; ekspr. midva bova še trčila se bova spopadla, spoprijela
    tŕčen -a -o
    1. deležnik od trčiti: avtomobil je bil že trčen; trčeno jajce se je razlilo
    2. pog. omejen, neumen: trčen je, da ji še verjame; zdel se ji je trčen; malo trčena ženska / trčen filozof čudaški / kot podkrepitev saj nisem trčen, da bi šel
Pravopis
tŕčiti -im dov. -en -ena; tŕčenje (ŕ ȓ) ob koga/kaj Pri vstopu ~ ~ podboj; poud. ~ ~ nerazumevanje |naleteti na|; poud. trčiti na koga/kaj ~ ~ znanca |naleteti na, srečati|; trčiti v koga/kaj ~ ~ tovornjak; knj. pog. trčiti kaj ~ avtomobil poškodovati; trčiti z/s kom/čim ~ s tovornjakom; ~ z vsemi pri mizi |nazdraviti|; trčiti z/s čim ob kaj ~ s kozarcem ob steklenico; Trčili so in izpili; Vlaka sta trčila
tŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Plesalca sta se pri obratu trčila
Celotno geslo Sinonimni
tŕčiti -im dov.
pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega
SINONIMI:
trkniti, nar. trčniti, ekspr. žvenkniti
GLEJ ŠE SINONIM: naleteti, spopasti se, zadeti, zaleteti se, zaleteti se
Celotno geslo Etimološki
tŕčiti tȓčim dov.
Pleteršnik
tŕčiti, tȓčim, vb. pf. 1) anstoßen; t. ob kaj, an etwas stoßen: z glavo ob zid, v zid t.; čoln je trčil ob skalo; — t. s kozarcem ob kozarec, beim Trinken anstoßen; t. s kom, mit jemandem anstoßen; — t. se, anstoßen; sich durch Anstoßen verletzen; — 2) klopfen: na prsa trikrat t., Burg.; — 3) trčen, benebelt, berauscht; — rappelig.
Celotno geslo Pohlin
trčiti [tŕčiti tȓčim] dovršni glagol

trčiti

Celotno geslo Hipolit
trčiti glagol
Vorenc
trčiti dov., F3, allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati; illidere, ob eno tarzhiti reizh, reſtrumpati, reṡbiti; illidere saxis, na kamenîe tarzhiti
Svetokriški
trčiti -im dov. trčiti: potle zhudu aku ta slaba poſſoda ſe resbye, dokler tulikajn krat jo terzhite 2. mn. (II, 170)
Besedje16
trčiti glag. dov. ♦ P: 1 (MD 1592)
Črnovrški
trčiti
Celotno geslo Sinonimni
tŕčiti se -im se dov.
GLEJ SINONIM: spreti se, zaleteti se
Celotno geslo Hipolit
trčiti se glagol
Besedje16
trčiti se glag. dov. ♦ P: 2 (DJ 1575, DB 1584)
Število zadetkov: 14