tovarišíca -e ž (í)
1. ženska v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: izbrati tovariše in tovarišice za odpravo; tovarišica pri igri
// ženska v razmerju do moškega, s katerim živi v življenjski skupnosti: našel si je dobro tovarišico / življenjska tovarišica
// ženska v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: svoji tovarišici je zašepetala nekaj na uho; tovarišica v sobi
2. ženska v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: poklicne tovarišice je niso podprle; obrniti se na tovariše in tovarišice v stranki / ekspr. čebela z brenčanjem privablja tovarišice druge čebele
3. ženska v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: njene tovarišice malo vedo o življenju; šla je s tovarišico na ples
4. nekdaj naslov za odraslo žensko: na sestanek je prišlo le nekaj tovarišic; predstaviti neznane tovarišice / kot nagovor tovarišice in tovariši, začenjam sejo; kot pristavek k imenu, poklicu: tovarišica profesor(ica); tovarišica ravnateljica
5. šol. žarg., v socializmu učiteljica, profesorica: dobiti ob polletju novo tovarišico; tovarišica za slovenščino
♦ etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni NG
tovarišíca-esamostalnik ženskega spola
- ženska v prijateljskem razmerju do druge osebe
- tovarišica za kaj
- , tovarišica v čem, kje, kdaj
Celotno geslo
Etimološki
tovarišíca – glej tovȃriš
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
tovarišica ž, F3, compotrix, ena v'pytjú tovarſhiza, pyanka; pronuba, -ae, druṡhiza, neveiſte tovarſhiza; socia, -ae, druṡhe, tovarſhiza/ tovariſhiza
Svetokriški
tovarišica -e ž 1. tovarišica, tj. vrstnica po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnica: de bi tovarshiza im. ed. teh Svetnikou ratala ǀ grè h' poſteli ſvoje tovarshize rod. ed. ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo or. ed. pod cello pridigo sgovariat, inu quantat ǀ Oſtanite s' Bugam moje tovarshize im. mn. ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule, inu nje Tovarshiz rod. mn. enajst taushent Diviz ǀ nemore veſſeleishi zaitinge ſvojm tovarshizam daj. mn. perneſti ǀ roshenkranz v'rokah dershala, inu s'taistim ſe je iegrala, ſvoie tovarshize tož. mn. motila 2. izbranka, zakonska žena: Bug vam bo dal eno touarshizo tož. ed., ali tovarsha, s'katero bote mogli na tem ſvejti potroshtani shiveti → tovariš
Celotno geslo
Kostelski
Pravopis
továriš -a m s -em člov. (ȃ) ~i iz otroških let; zakonski ~; poud. Knjiga mu je edini ~ |Branje knjig ga edino zadovoljuje|; šol. žarg. učitelj, profesor
tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica; nardp. družica
továrišev -a -o (ȃ)
tovarišíčin -a -o (ȋ)
tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica; nardp. družica
továrišev -a -o (ȃ)
tovarišíčin -a -o (ȋ)
Število zadetkov: 10
Dostopnost