1. izginjati pod (vodno) gladino: kamen je hitro tonil
2. ekspr., s prislovnim določilom izginjati, izgubljati se: pot je tonila v mraku; udarci so tonili v hrupu / resnica tone v množici besed
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja osebka, kot ga določa samostalnik: toniti v spanje; toniti v žalost / njegovo ime je tonilo v pozabo
● ekspr. dežela je med vojno tonila v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. sonce tone za goro zahaja; ekspr. geologi ugotavljajo, da mesto polagoma tone se pogreza
- tonèč -éča -e:
toneč v spanje, ni ničesar več slišal; toneča ladja; toneče sonce
Dostopnost