togôta -e ž (ó)
1. velika stopnja jeze, razdraženosti: togota ga je minila; ekspr. pograbila, prijela ga je togota; njeno ugovarjanje ga je spravilo v togoto; ekspr.: divja togota; izbruhi togote / ekspr. jokati, tresti se od togote; v togoti je zagrabil nož; ekspr. z vso togoto je zasadil sekiro v tnalo
2. ekspr. silovitost, divjost: togota nevihte
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
togôta -e ž, pojm. (ó) ~ ga je minila |silovita jeza|; izbruhi ~e; poud. ~ nevihte |silovitost, divjost|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
togóta -e ž
Pleteršnik
togóta, f. 1) heftiger Zorn, die Zornwuth; — 2) die Fraisen, C.; — neka bolezen drobnice, božjasti podobna: kozo je togota zlomila, Mik.; die Fallsucht, Strp.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
togota ž, F5, epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya obláſt, padezha boléṡan; furor, -ris, ṡlobnúſt, ṡlobenîe, tagota; phreneticus, -a, -um, tagotin, ali tá kateri tagoto ima; phrensis, -sis, vel phrenitis, -tis, tagota, Boṡhya obláſt; sonticus morbus, huda, inu ṡhkodliva boléṡan, prehuda, ṡhkodliva, padezha, tagota, Boṡhya obláſt
Svetokriški
togota -e ž 1. togota: ſe resèrdi zhes lete kateri mu ſo ſtregli, ſe sazhne hudizhu sdajat, tagota im. ed. ga prime (I/1, 194) 2. božjast: Ima tagoto tož. ed., sakaj vſaka huda perloshnoſt ga doli v'greh vershe (V, 114) K drugemu pomenu prim. pri Kastelec-Vorencu tagota ‛epilepsia’.
Besedje16
Črnovrški
Število zadetkov: 10
Dostopnost