tíca -e ž (í)
1. star. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem; ptica: tica frfota v kletki; žvrgolenje tice
2. ekspr. lahkoživa, malopridna ženska: v mladosti je bila prava tica; take tice bodo zaprli
// navadno v povedni rabi iznajdljiva, prebrisana ženska: ona je tica, zmeraj se znajde; ti si pa tica, da si jih ugnala
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
tíca -e ž
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
tica samostalnik ženskega spola
Vorenc
tica ž, F78, auceps, tyzhar, kateri tyze lovi; avis, tyza; genus aligerum, tyze; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; involucris, -re, neleiteozha tyza, katera ſhe ne more leitati; nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo; pinna, -ae, enu terdu perú, ta velika perja per tyzah, ribje peretnize; rostrum, -ri, klún, ali ṡhnabil ene tyze; volucer, hiter kakòr tyza
Svetokriški
tica -e ž ptica: Ta tiza im. ed. Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza im. ed. Phænix ǀ kakor ſmert te Tize rod. ed. Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje ǀ ſamerkajte kar Ariſtoteles pravi od tetize +rod. ed., de kadar sleshe ſuoje mlade ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi daj. ed., katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo tož. ed. s'zhlovesko shtimo peiti ǀ tezhe, inu shraja sa to tizo or. ed. ǀ ta kateri je bral naturo tiga ſhtrauſa, inu kregula ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam, katere te duej tize tož. dv. perglihajo ǀ tize im. mn. mertve ſo na semlo padale ǀ dokler te mlade tice im. mn. s'gnesda ne s'lejte ǀ kadar ſo pokopovali tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona, je bilu veliku tiz rod. mn. k' pogrebu perletelu ǀ Tizam daj. mn. je dal ta luft, ribam to vodo ǀ Poshle zhes Midio ene majhine tize tož. mn. ǀ Pogledajte tice tož. mn. pod Nebom ǀ G. Bug je dal petelinu ſoſebno ſaſtopnoſt v' mej tizamy or. mn. → ptica
Celotno geslo
Megiser
tica -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
Črnovrški
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Pravopis
tìč tíča m s -em živ. (ȉ í) knj. pog. ptič; člov., poud. |lahkoživec, malopridnež; navihanec, premetenec|; olepš. |moški spolni ud|
tíca -e ž, člov. (í) poud. |lahkoživka, malopridnica; navihanka, premetenka|; star. ptica
tíčev -a -o (í)
tícin -a -o (í)
tíca -e ž, člov. (í) poud. |lahkoživka, malopridnica; navihanka, premetenka|; star. ptica
tíčev -a -o (í)
tícin -a -o (í)
Število zadetkov: 14
Dostopnost