Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

telegram (24)



  1.      telegrám  -a m () sporočilo, preneseno po telegrafu, brzojavka: oddati, poslati, prejeti telegram / luksuzni telegram; pozdravni telegramptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo; telefonirani telegram ki se naslovniku sporoči po telefonu; neskl. pril.: ptt telegram pismo telegram z znižano tarifo, ki se oddaja za vsemi drugimi telegrami
  2.      telegrámski  -a -o prid. () nanašajoč se na telegram: telegramski listek / telegramski slog telegrámsko prisl.: telegramsko sporočiti
  3.      fótotelegrám  -a m (ọ̑-) ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto: oddati fototelegram
  4.      rádiotelegrám  -a m (ā-) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo
  5.      dostáviti  -im dov.) 1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali 2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed; dostavili bomo še neko podrobnost; lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega dostávljen -a -o: pravočasno dostavljeno blago
  6.      faksímile  -a m () 1. natančen, navadno fotografski posnetek rokopisa, tiska: faksimile prve izdaje knjige; faksimile podpisa 2. žarg., ptt faksimile telegram: sporočiti s faksimilom; neskl. pril.: faksimile podpis ♦ ptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo
  7.      izročíti  -ím dov., izróčil ( í) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo; izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca kaznivega dejanja // dati komu kaj, zlasti na slovesen način: izročiti diplome, odlikovanja ♦ polit. izročiti protestno noto; veleposlanik je izročil svoja akreditivna pisma predsedniku vlade // napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: izročiti proizvajalna sredstva delavcem / izročiti komu oblast, poveljstvo 2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: premaganci so morali izročiti orožje, trdnjavo / izročiti ključe hiše, mesta 3. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom: izročiti predmete v hrambo; izročiti otroka v rejo, varstvo; izročiti v promet, uporabo; izročiti teze v razpravo dati / publ.: poslopje so izročili svojemu namenu; most so že izročili prometu / izročiti zadevo odvetniku / ekspr. izročil ga je sodišču vložil je tožbo proti njemu 4. zastar. sporočiti: po otroku mu je izročil, naj ga obišče ● vznes. izročil je svojo dušo Bogu v krščanskem okolju umrl je; knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; vznes. njegovo truplo so izročili zemlji pokopali izročíti se knjiž. prepustiti se, predati se: izročiti se usodi / ves se je izročil svojemu poklicu posvetilrel. izročiti se Materi božji prositi za varstvo, pomoč izročívši zastar.: izročivši pismo, je odšel izročèn -êna -o: skrb za otroka je bila izročena sestri; ustno izročena pravljica; blago je bilo izročeno v varstvo ∙ ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
  8.      krížati  -am nedov. in dov. () 1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa 2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze 3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest 4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / redko pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti ∙ ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti 5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih // ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče 6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo krížati se 1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi 2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala križajóč -a -e: križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice krížan -a -o: križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.: rel. Križani (Jezus) Kristus
  9.      pismonóša  -e in -a m (ọ̄) poštni delavec, ki dostavlja poštne pošiljke na dom: pismonoša je prinesel pismo, telegram; rad bi postal pismonoša ● golob pismonoša golob, ki se uporablja za prenašanje sporočil
  10.      prejéti  préjmem dov., prejmíte tudi préjmite; prejél; nam. prejét in prejèt (ẹ́ ẹ́) postati imetnik, navadno česa poslanega: včeraj sem prejel tvoje pismo / prejeti dopis; prejeti pošto, telegram / prejeti knjigo v dar dobiti // postati deležen česa: prejeti nagrado, odlikovanje; prejeti pohvalo / končno je prejel zasluženo kazen je bil kaznovanšport. prejeti gol prejét -a -o: prebrati prejeto pošto
  11.      prenêsti  -nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam // narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti // narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje 2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na daljavo 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se bo prenesel tudi nanje; njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom 4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago; prenesti pripombe v rokopis; prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje 5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge; njegova pooblastila so prenesli na odbor; nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost 6. ekspr. prestati, pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese; organizem injekcije ni prenesel; ta človek prenese veliko alkoholne pijače; tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese; prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jesti b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese; prenese tudi hud mraz; vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor; srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla // ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem ● take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolinijur. prenesti lastninske pravice na drugega; mat. prenesti člene v enačbi prenesèn tudi prenešèn -êna -o: telegram je bil prenesen po telefonu; tovor je prenesen na pravo mesto; v naš jezik prenesena povest; ta obveznost je sedaj prenesena na občine; od ust do ust preneseno povelje ♦ lingv. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom
  12.      radiográm  -a m () ptt radiotelegram: poslati, prejeti radiogram; kablogram in radiogram
  13.      sèl  slà [ǝl in ǝ] m (ǝ̏ ) 1. kdor prinaša kako novico ali sporočilo: sel je oddal sporočilo / pismo jim je prinesel hitri sel; poštni sel ♦ ptt posebni sel ki dostavlja nujno pošto, navadno telegrame, v širšem okolišu pošte 2. kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: razposlali so sle po vaseh, da bi pripeljali ljudi v mesto / bataljonski sel / sli vlade so dobro opravili svoje delo
  14.      slóg  in slòg slóga m (ọ̑; ọ́) 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: določiti, proučevati slog; arhitekturni, glasbeni slogi; umetnostni slogi; slogi v književnosti / hiše v alpskem, panonskem slogu; biblijski slog; osebni slog pisanja / Jakopičev, Prešernov slog / ima jedrnat slog se jedrnato izraža 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, popravljati slog; slog šolskih nalog 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti svoj delovni slog; zanimiv slog dirigiranja / publ. prilagoditi slog vožnje razmeram na cesti način 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in slog skoka / opraviti vaje v lepem slogu // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline: plavalni slogi / plavati v slogu delfina; rokoborba v grško-rimskem slogu 5. nar. vzhodno del njive med dvema razoroma; ogon: letos ima tri sloge krompirja ● nar. zložiti drva v slog v skladovnico; ekspr. vse je bilo v slogu nogometne tekme hrupno, burnoptt odprti slog pri telegramih pisava z običajnimi črkami, številkami in drugimi znaki; tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; tisk. črkovni slog črkovne družine, ki imajo podobne značilnosti; um. časovni slog značilen za določen čas, določeno dobo; dorski, gotski slog; krajevni slog značilen za določen kraj, določeno področje; osebni slog značilen za posameznega ustvarjalca; plastični slog po lzidorju Cankarju za katerega je značilno poudarjanje plastičnosti; ploskoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje s črtami in ploskvami; slikoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje z barvnimi in svetlobnimi lisami
  15.      slúžben  -a -o prid. () nanašajoč se na službo: dobro izkoriščen službeni čas; dosegel je visok službeni položaj; službene dolžnosti, zahteve / službena leta delovna doba / službeni telefonski pogovor; službeni telegram; službena obleka / službeni psi psi, ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; službeni vagon; službena izkaznica izkaznica, ki potrjuje, da je kdo zaposlen v določeni delovni organizaciji; službeno potovanje potovanje iz kraja stalne zaposlitve zaradi opravljanja določenih delovnih nalog, obveznostifilat. službena znamka znamka, s katero se frankirajo samo pošiljke državnih organov in uprave; ptt službeni telegrafski kod črkovne skupine, navadno iz petih črk, ki imajo v službenih telegramih določen stavčni pomen slúžbeno prisl.: poslati vabilo službeno; direktor je službeno zadržan ∙ ekspr. tajnica je odgovarjala zelo službeno uradno, zadržano
  16.      šifrírati  -am nedov. in dov. () spreminjati v šifre: šifrirati pismo, telegram; šifrirati povelje / šifrirati podatke šifríran -a -o: šifriran dopis, odgovor; sporočilo je šifrirano; prisl.: šifrirano sporočati
  17.      tájen  -jna -o prid. (ā) 1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo 2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo // za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava 3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod 4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi ● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikritojur. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ tájno prisl.: tajno delovati; tajno glasovati; tajno se sestajati
  18.      telefonírati  -am dov. in nedov. () 1. sporočiti po telefonu: telefoniral mi je, da ne more priti; telefonirati od doma, v službo; večkrat si telefonirava / telefonirati na telefonsko številko 331 021 / telefonirati po zdravnika / telefonira že pol ure 2. uporabiti telefon za vzpostavitev telefonske zveze: naučiti se telefonirati; pokazati komu, kako se telefonira / telefoniral sem mu, pa se nihče ne oglasi telefoníran -a -o: telefonirano sporočilo ♦ ptt telefonirani telegram telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu
  19.      telefonográm  -a m () ptt telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu; telefonirani telegram: sprejeti telefonogram
  20.      telegráf  -a m () električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo, brzojav: telegraf dela, ropota / sporočiti po telegrafu / brezžični telegraf ♦ elektr. Morsov telegraf in Morzejev telegraf pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; navt. ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // urad za sprejemanje in oddajanje telegramov: vložiti zahtevo pri telegrafu, v telegrafu / pošta, telegraf, telefon [ptt]
  21.      tranzitírati  -am nedov. in dov. () knjiž. prepeljavati kaj čez drugo državo, mesto: tranzitirati blago / tranzitirati čez Jugoslavijo; tranzitirati skozi grško pristanišče / večina turistov tu le tranzitira ne ostaja dalj časaptt tranzitirati telegram posredovati telegram manjše poštne enote
  22.      vróčanje  -a s (ọ́) glagolnik od vročati: vročanje odločb, spisov; vročanje telegramov
  23.      vročítev  -tve ž () glagolnik od vročiti: vročitev odločbe; vročitev pošiljke, telegrama; datum vročitve ♦ jur. pooblaščenec za vročitve kdor je pooblaščen sprejemati uradne spise namesto stranke, nima pa pravice opravljati drugih pravnih dejanj namesto nje
  24.      zaznámba  -e ž () 1. glagolnik od zaznamovati: zaznamba višine vode ob poplavah / zaznamba izdelkov 2. knjiž. kratek zapis, opomba: pisateljeve zaznambe v knjigi / zaznamba o vpisu v državljansko knjigo na hrbtni strani rojstnega lista zaznamek 3. redko oznaka: zaznambe na napravah / poslati telegram z zaznambo «plača prejemnik» 4. jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi: zaznamba razlastitve, vknjižbe / zemljiškoknjižna zaznamba // vpis, zapis dejstva v uradnem postopku: zaznamba dražbenega naroka; zaznamba izvršljivosti terjatve




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA