svít -a m (ȋ)
1. čas, ko prehaja noč v dan: zunaj je že svit / svit se dela svita se; knjiž. krenili so na pot, preden je napočil svit preden se je zdanilo; prvi svit / jutranji svit / pri označevanju časovnosti: ob svitu so se razšli; vstala je že pred svitom; s svitom je odpotoval
2. knjiž. svetloba, sij: bral je pri bledem svitu sveče; svit ognja / sprehajala sta se ob svitu lune; svit zvezd / ožarjen s svitom sreče
3. star. lesk: to blago ob pranju obdrži svoj svit; svit parketa / svit v očeh
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
svít -a m, pojm. (ȋ) jutranji ~; ob ~u se raziti; s ~om odpotovati; neobč. brati ob ~u sveče ob svetlobi, ob siju
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
svȋt – glej svȋtati se
Pleteršnik
svȋt, m. 1) der Glanz: s. orodja, C.; — der Lichtschein, Cig., Jan.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; delati od svita do mraka; pred svitom, vor Tagesanbruch; s svitom, ob svitu, bei Tagesanbruch; s. se pozna, se zaznava, es graut der Tag, C.; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah, LjZv.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
Celotno geslo
Megiser
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 9
Dostopnost