svétnica1 -e ž (ẹ̑)
1. s prilastkom najvišji naslov za strokovno, znanstveno delavko v znanstvenih ustanovah, na visokih šolah: postala je strokovna svetnica; znanstvena svetnica
2. s prilastkom naslov za delavko na visokem položaju: pravna svetnica zunanjega ministra / višja sodna svetnica
3. navadno s prilastkom članica kolektivnega organa upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: državna, mestna, občinska svetnica; svetniki in svetnice / izvoljena svetnica; opozicijska svetnica
4. v nekaterih državah naslov za visoko državno uradnico: dvorna, ministrska, vladna svetnica
5. star. svétnikova žena: srečal je gospo svetnico
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
svetníca2 -e ž (í)
1. rel. ženska, razglašena za sveto: častiti svetnice in svetnike / razglasiti za svetnico
2. ekspr. ženska, ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bila je prava, živa svetnica / kaj se delaš svetnico
● ekspr. no, tudi ti nisi bila svetnica nisi živela moralno neoporečno
1. rel. ženska, razglašena za sveto: častiti svetnice in svetnike / razglasiti za svetnico
2. ekspr. ženska, ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bila je prava, živa svetnica / kaj se delaš svetnico
● ekspr. no, tudi ti nisi bila svetnica nisi živela moralno neoporečno
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
svetnica samostalnik ženskega spola
Svetokriški
svetnica -e ž svetnica: En dan ta Svetniza im. ed. je vidila Chriſtuſa Jeſuſa ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize rod. ed. ǀ ſe je bil tej Svetnizi daj. ed. s' veliko ſvetlobo, inu zhaſtio prikaſal ǀ k' vam ſe obernem O lubi Svetniki, inu Svetnize im. mn. Boshje ǀ vſi ſvetniki, inu ſvetnize im. mn. ſe nij odklajnajo ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz rod. mn. koshize, inu pepeu ǀ teh lubih Svetnikou, inu Suetnizh rod. mn. Boshyh ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele, Marternike, Divize, inu vſe Svetnike, inu Svetnize tož. mn. ǀ veKshi ſvetnize tož. mn. bote tuKaj per naſs nashli, Kakor paK v'Rimi
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Besedje16
svetnica sam. ž ♦ P: 9 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TO 1564, KB 1566, TC 1575, DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588)
Pravopis
svétnik -a m, člov. (ẹ̑) biti imenovan, izvoljen za ~a; sodni ~
svétnica -e ž, člov. (ẹ̑)
svétničin -a -o (ẹ̑)
svétnica -e ž, člov. (ẹ̑)
svétničin -a -o (ẹ̑)
Pravopis
svetník -a m, člov. (í) častiti ~a; vremenski ~; poud. biti pravi ~ |zelo obvladan v slabih nagnjenjih|
svetníca -e ž, člov. (í)
svetníčin -a -o (ȋ)
svetníca -e ž, člov. (í)
svetníčin -a -o (ȋ)
Število zadetkov: 14
Dostopnost