strúp -a m (ȗ)
1. snov, ki je zaradi svojih (kemičnih) sestavin organizmu zelo škodljiva ali smrtna: strup je začel takoj delovati; v vino mu je dala, stresla strup; nastaviti živali strup; pojesti, spiti strup; umreti zaradi strupa; hud, jedek strup; delovati kot strup / alkohol je za otroka strup; ekspr. dimniki so bruhali v ozračje strupe strupene snovi, pline / bojni strupi; kačji, rastlinski strupi; podganji strup za uničevanje podgan
2. ekspr. kar deluje negativno, notranje uničujoče: v duši se mu je nabiral strup; ima strup v srcu / ta knjiga je zanj pravi strup / z oslabljenim pomenom, z rodilnikom razjeda jo strup dvomov, ljubosumnosti
● ekspr. njegove besede, pripombe so polne strupa so zlobne; ekspr. ne jemlji toliko strupov zdravil
♦ biol. bakterijski strup; farm. krvni, srčni, želodčni, živčni strupi
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
strúp -a m, snov. (ȗ) nastaviti živali ~; pojm., vznes. ~ dvomov |negativno delovanje, notranja uničevalnost|
Celotno geslo
Sinonimni
strúp -a m
snov, ki je zaradi svojih (kemičnih) sestavin organizmu zelo škodljiva ali smrtna
SINONIMI:
Celotno geslo
Vezljivostni NG
strúp-asamostalnik moškega spola
- škodljiva ali smrtna snov
- strup česa
- , strup za koga/kaj
- , strup proti čemu
- ekspresivno, v prenesenem pomenu negativni ali uničujoči vpliv
- strup česa
- , strup za koga/kaj
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Etimološki
strȗp -a m
Pleteršnik
strȗp, m. das Gift; kačji s., das Schlangengift; razjedni, omamni strupi, ätzende, narkotische Gifte, Cig.; višnjevi s., die Blausäure, C.; — pasji strupi, hundstodartige Pflanzen (apocyneae), Tuš. (B.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
strup samostalnik moškega spola
Vorenc
strup m, F14, amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom na gerlu perveṡhe; antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá ſtrúp; biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup ṡholzou; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhalosti, niti bolezhine; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; philtra, -orum, je ena ſorta ſtrupá, kateri zhlovéka perpravi, de ṡhene prevezh lubi, takú, de ob pamet grè; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; toxicum, -ci, ſtrúp; veneficus, -ci, zupernik, s'ſtrupom ṡavdajaviz; venenarius, -rÿ, kateri ſtrúp predaja, ali nuza; venenum, -ni, ſtrúp; virus, en ſmardezhi ſtrup; virus mortiferum, ſmertni ṡhkodlivi ſtrúp
Svetokriški
strup -a m strup: ſtrup im. ed. je ena shkodliva shpisha ǀ strup im. ed. tega greha je vrshoh ǀ hujshiga ſtrupa rod. ed. ſe nenajde na semli ǀ ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa rod. ed. ǀ ta otrok tudi veniga takorshniga gleda, kateri je poln bolesni, inu ſtrupà rod. ed. ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu daj. ed. ǀ ta mladeniz je mogal ſtrup tož. ed. tega Boshiliſca premagat ǀ kazha ſe nej ſmeila potſtopit ſtrup tož. ed. ſpustiti v' S. Paula ǀ ta roſha dà mèd zhebellam, strup tož. ed. pak paykam ǀ tulikajn kershenyh Moshou ſò ſvoje shene s'tepejnam, s'reshalejnam, inu ſtrupam or. ed. pod ſemlo perpravili ǀ s'taistim strupom or. ed. is Katerim je hotela mosha vumoriti ǀ s'shauzhom, inu ſtrupom or. ed. ga napajejo ǀ ſam ſebe s'ſtrupam or. ed. je bil umuril ǀ kakor de bi te S: Arznie s'strupom or. ed. smèshane bile ǀ Emelchilda hozhe s'strupam or. ed. vmoriti
Celotno geslo
Megiser
strup -a samostalnik moškega spola
Besedje16
strup sam. m ♦ P: 23 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TT 1557, TT 1560, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Farmacija
Čebelarstvo
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Čebelarstvo
Število zadetkov: 18
Dostopnost