Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

strn (141)



  1.      stŕn  -a m () nar. (bela) žita: šel je mimo polja s strnom in gledal, kako raste ● nar. z dlanjo je podrgnil po strnu na bradi po kocinah; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svetšport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
  2.      stŕn  -í ž () nar. 1. (bela) žita: strn že rumeni, zori; posejati strn 2. strnišče: veter piha čez golo strn; žanjice so zlagale snope po strni ● ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svetšport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
  3.      stŕn  -a -o prid. ( ŕ) nar., navadno v zvezi strno žito (bela) žita: žetev strnih žit; uničevanje plevela v ozimnih in jarih strnih žitih
  4.      strnábica  -e ž () nar. vzhodno strnad: strnabice so že spletale gnezda
  5.      strnád  -a m () manjša ptica pevka z navadno rjavo progastim hrbtom in rumenim, belim ali rdeče rjavim trebuhom: v gozdu so se oglašali strnadi; ščinkavci in strnadi ♦ zool. črnoglavi strnad s črno glavo in rumenim grlom, Emberiza melanocephala; rumeni strnad rumene barve z rjavimi progami po hrbtu, Emberiza citrinella
  6.      strnén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na strn: čas strnene žetve; strneno polje / sejati strnena žita / za posteljo so mu dali strnen otep
  7.      strnìč  tudi stŕnič -íča m ( í; í) nar. bratranec: na počitnice je šel k strniču
  8.      strníčna  -e ž () nar. sestrična: obiskala je svojo strnično
  9.      strnína  -e ž (í) nar. (bela) žita: sejati strnino
  10.      strníščast  -a -o prid. (í) podoben strnišču: strniščast travnik / ekspr. podrgnil jo je s svojo trdo, strniščasto brado / ekspr. po obrazu je bil ves strniščast poraščen, neobrit
  11.      strníšče  -a s (í) 1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču // po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče 2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem
  12.      strníščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na strnišče: gnojiti, preorati strniščno njivo / strniščna paša paša na strniščuagr. strniščni posevek posevek, ki ga sejemo na strnišče; strniščna ajda, repa
  13.      strníščnica  -e ž () 1. agr. detelja, posejana v mlad posevek žita: strniščnica lepo uspeva 2. nav. mn., bot. lističaste gobe z obročkom na betu, ki rastejo po strniščih, gnojenih njivah, Strophariaceae: nabirati strniščnice / zelenkasta strniščnica
  14.      strníški  -a -o prid. () nar. strniščen: sejati strniško korenje
  15.      strnítev  -tve ž () glagolnik od strniti: strnitev črede okrog pastirja / strnitev zemljišč / strnitev več zlogov v enega / idejna in organizacijska strnitev partije / strnitev dognanj, izsledkov
  16.      strníti  in stŕniti -em, tudi stŕniti -em dov. ( ŕ; ŕ) 1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: telovadci so strnili vrsto; strniti zavese; čreda se je strnila; razmaknjene veje so se za njim spet strnile / obrvi so se mu strnile v izrazito črto ∙ vojaki so strnili obroč okoli mesta so ga popolnoma obkolili 2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strniti kmetijska zemljišča / strniti plamenčke v plamen; skupini sta se strnili v eno / strniti zloge v besedo; publ. uporniki so strnili sile so začeli delovati skupno // narediti, da postane kaj enotno, enovito: osvobodilni boj je strnil ljudske množice; idejno strniti partijo 3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno: strniti dognanja, razlago / svojo izjavo je strnil v trditev; pogovor se je strnil v eno samo temo stŕnjen -a -o: strnjen gozd; strnjen potek dogodkov; strnjena skupina hiš; podati snov v strnjeni obliki; hoditi v strnjeni skupini; prisl.: strnjeno brati; drevje raste strnjeno skupaj; strnjeno nasajeno grmičje
  17.      stŕnjati se  -am se nedov. (ŕ) knjiž., redko strnjevati se: delavstvo se strnja in organizira
  18.      stŕnjenje  -a s (ŕ) strnitev: strnjenje sil
  19.      stŕnjenka  -e ž (ŕ) gastr. močnata jed iz sadja, želatine, mleka, škroba in dodatkov: pripraviti strnjenko / zdrobova strnjenka
  20.      stŕnjenost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost strnjenega: strnjenost gozda; strnjenost mestnega središča / narodnostna strnjenost; strnjenost vseh revolucionarnih sil / strnjenost kompozicije, pripovedi
  21.      strnjevánje  -a s () glagolnik od strnjevati: strnjevanje kmetijskih površin / strnjevanje revolucionarnih sil
  22.      strnjeváti  -újem nedov.) 1. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: strnjevati vrsto; čreda se je strnjevala okrog pastirja 2. delati, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strnjevati manjše skupine v večje / strnjevati zloge v besede // delati, da postane kaj enotno, enovito: idejno strnjevati partijo
  23.      strnljív  -a -o prid. ( í) redko združljiv: to dvoje ni strnljivo
  24.      alabástrn  -a -o prid. (ā) ki je iz alabastra: alabastrn kip; alabastrna ura, vaza; pren. alabastrn vrat alabástrno prisl.: alabastrno bele roke
  25.      štrna  -e ž () nekdaj stanovanjski prostor za služabnike, posle v velikih kmečkih hišah, župniščih

1 26 51 76 101 126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA