Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
strésti strésem dov., strésite in stresíte; nam. strést in strèst (ẹ́)
1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja: veter strese veje; počilo je, da so se stresla okna / stresel ga je, da bi ga zbudil; stresti koga za ramo / pri pozdravu stresti komu roko / pog. elektrika ga je stresla; brezoseb. streslo ga je, ko je prijel za električno žico / jok ji je stresel telo; brezoseb. streslo ga je ob tej misli; stresti se od groze, strahu
// narediti hiter, sunkovit gib: komaj opazno je stresel z glavo
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza mu je stresla ude / mraz ga je stresel (po hrbtu)
2. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom je stresel pobočja; nenaden krik strese ozračje
3. s tresenjem spraviti kam kaj sipkega, drobnega: stresti krompir na kup; stresti zrnje v vrečo / stresti polento na krožnik; stresti steljo pod živino
// raztresti: spotaknila se je in stresla jagode
4. s tresenjem odstraniti: stresti drobtine s prta; stresti sadeže z drevesa
// s tresenjem narediti, da na čem ni več določene stvari: stresti obleko, prt
● 
ekspr. stresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. na fanta je stresel ploho kletvic s kletvicami je izrazil svojo jezo, nejevoljo; ekspr. stresel sem iz njega vse, kar me je zanimalo izvedel; ekspr. stresti kaj iz rokava povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; stresti koga za lase, za ušesa povleči; ekspr. zaklel je, da se je zemlja stresla zelo
    strésti se ekspr.
    izraziti svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se je stresel nanj; otroci ga ujezijo, potem se pa na ženo strese
    strésen -a -o:
    stresen krompir; stresena krpa; 
prim. iztresti
Pravopis
strésti strésem dov., nam. strést/strèst; strésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) koga/kaj ~ spečega, da se zbudi; ~ sadeže z drevesa; prakt.sp. Elektrika ga je stresla; stresti z/s čim ~ z glavo
strésti se strésem se (ẹ́) Hiša se je stresla; poud. stresti se na koga/kaj Spet se je stresel nanj |izrazil svojo jezo, nejevoljo|
Celotno geslo Sinonimni
strésti -em dov.
1.
kaj narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja
SINONIMI:
zatresti, ekspr. potresti, knj.izroč. stresniti, star. zdrmati, zastar. zmikati1
2.
kaj s tresenjem spraviti kam kaj sipkega, drobnega
SINONIMI:
star. strositi
Celotno geslo Frazemi
strésti Frazemi s sestavino strésti:
strésti jézo na kóga/kàj, strésti kóga iz hláč
Celotno geslo Etimološki
strẹ́sti – glej trẹ́sti
Pleteršnik
strę́sti 1., -trę́sem, vb. pf. herabschütteln, losschütteln, abbeuteln: s. kaj s česa; jarem s sebe s., das Joch abschütteln.
Pleteršnik
strę́sti 2., -trę́sem, vb. pf. schütteln, rütteln; s. koga (za lase), jemanden bei den Haaren nehmen; po vseh udih me je streslo, es durchbebte mich, Cig.; mrzlica ga je stresla, er hat einen Fieberanfall bekommen; — erschüttern; s. se, erzittern, erbeben; — s pleči s., die Achseln zucken, z glavo s., den Kopf schütteln, Cig.; — heftig afficieren, rühren: s. srce.
Celotno geslo Hipolit
stresti glagol

PRIMERJAJ: stresen

Vorenc
stresti dov.F8, analecta, -orumoſtanki na miẛi, ali kar pade od miẛe, inu ſe is perta ſtreſſe; commovereeniga perpraviti, ſtreſti, reṡdreiti, ganiti, gibati, trepetati, potréſti; concutereſtreſti, ṡlomaſtiti, ſtrepetati, pleṡkatati; excutereṡbiti, ſtreſti, ṡklatiti, otreſti; febris tertiana legitimakatera zhlovéka zhes ſedemkrat ſtreſſe; procellereſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumenîam, s'viharjam inu s'hudim vremenom ṡlomaſtiti; quaſsareſtrèſti; succuſsaregori ſtrèſti
Svetokriški
stresti -em dov. stresti: kadar bi sapovedal de bi ta nagli, inu strashni potreſs imel semlo stresti nedol. ǀ sa shilo tiga bolniga potipa, s' glavo ſtreſſe 3. ed. ǀ veiter vam ſtreſſe 3. ed. ſadje ǀ zhes en zhaſſ peretnize ſtreſeio 3. mn., inu spet zherni rataio ǀ Sapovej enkrat potreſsu', ta je bil taku mozhnu to deshelo Calabrio streſsil del. ed. m de obena hisha cella nej bila oſtala ǀ kateru vun is shakla ſtreſſil del. ed. m ǀ nebosh od ſebe ſtreſsil del. ed. m ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli del. mn. m stresti se stresti se: ſe taku od ſtraha ſtreſſe 3. ed., kakor de bi s'Nebeſs v'njega bilu treshilu ǀ semla od ſtraha ſe ſtreſſe 3. ed. ǀ semla ſe ſtreſe 3. ed., inu odpre ǀ O semla ſtresiſe vel. 2. ed. O morje preſtrashiſe ǀ semla ſe je bila taku mozhnu ſtresla del. ed. ž
Besedje16
stresti glag. dov. ♦ P: 5 (TT 1557, TT 1577, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Črnovrški
stresti
Celotno geslo Kostelski
strestistˈrẹːst -sen dov.
Celotno geslo Sinonimni
strésti se -em se dov.
izraža, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja
SINONIMI:
zatresti se, knj.izroč. stresniti se, ekspr. zadrgetati
GLEJ ŠE SINONIM: razjeziti se
Celotno geslo Hipolit
stresti se glagol

PRIMERJAJ: stresen

Vorenc
stresti se dov.F4, commoveripremakniti, premaknen biti, ſe ſtreſti; contremere, contremiscereſe ſtreſti, ſtrepetati; intremere, intremisceretrepetati, ſe ſtreſti; tremiscereſtreſti ſe, trepetati
Besedje16
stresti se glag. dov. ♦ P: 13 (TT 1557, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Število zadetkov: 17