Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
stréla -e ž (ẹ́)
1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka, ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen učinek: strela ga je oplazila; strela je povzročila veliko škodo; strele švigajo iz oblakov; strela je udarila v drevo; hiter je kot strela; obstal je kakor od strele zadet; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; jezen je kot strela zelo; pren. iz oči ji švigajo strele
2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta strela je vsega zmožen / kot psovka strela, bodi že tiho
3. ekspr., v medmetni rabi izraža
a) jezo, nejevoljo nad kom: strela naj ga udari; da bi ga strela; grom in strela
b) začudenje, presenečenje: gromska strela, kaj pa ti tukaj; strela jasna, saj to si ti
c) podkrepitev trditve: tristo strel, da imaš prav
● 
ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; star. izstreliti strelo puščico, strelico
♦ 
min. kamena strela brezbarven, prozoren poldrag kamen; vet. kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita
Pravopis
stréla -e ž (ẹ́) ~ je udarila v drevo; snov., min. kamena ~; poud., v medmetni rabi ~, saj to si ti |izraža začudenje, presenečenje|; ~, da imaš prav |izraža podkrepitev|; kletv. ~, bodi že tiho; člov., poud. Ta ~ je vsega zmožen |zloben, hudoben človek|
Celotno geslo Sinonimni
stréla -e ž
močna trenutna svetloba v obliki cikcaka, ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen učinekpojmovnik
SINONIMI:
udar strele, udarec strele, ekspr. tresk
GLEJ ŠE SINONIM: blisk, joj2, presneto2, puščica2
GLEJ ŠE: udarec, joj2, joj2, presneto2, res2, res2
Celotno geslo Frazemi
stréla Frazemi s sestavino stréla:
híter kot stréla, hítro kot stréla, kàkor stréla z védrega nebá, kot stréla, kot stréla z jásnega [nebá], tréščiti kot stréla z jásnega, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, zadéti kóga kot stréla z jásnega, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá
Celotno geslo Etimološki
strẹ́la -e ž
Pleteršnik
strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.-Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.
Celotno geslo Pohlin
strela [strẹ́la] samostalnik ženskega spola
  1. strela
  2. strelica, puščica
Celotno geslo Hipolit
strela samostalnik ženskega spola
Vorenc
strela1 žF21, aclis, -disſtréla, ali ſuliza; amentumen jermen, tetiva ẛa ſtrélo; corytustul ẛa ſtréle; jaculum, -liſtréla; miſsile, -lisſtrele; pharetra, -aeen tul, tuliz, tók ṡa ſtreile; sagitta, -aeſtréla; telum, -liſtreila
Vorenc
strela2 žF2, broncia, -aeſtréla od treiṡka; fulmen, -nisgrum, tréṡk, ſtréla
Vorenc
strela3 žradius solisſonzhnu ſyanîe, laṡkatanîe, ſonzhna ẛarja, ſvitloba, ali ſtréla
Svetokriški
strela -e ž 1. puščica, strelica: Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela
Celotno geslo Megiser
strela -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
strela sam. ž ♦ P: 20 (TT 1557, TPs 1566, TL 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, MD 1592, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Geografija
stréla -e ž
Planinstvo
stréla -e ž
Črnovrški
strela
Celotno geslo Kostelski
strelastˈrėːla -e ž
Zadrečki
gromska strela medm.
Geologija
kaména stréla -e -e ž
Število zadetkov: 22