Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
strašíti -ím in strášiti -im nedov. (ī í; á ȃ)
1. vzbujati strah: pobegla zver je strašila ljudi; strašiti otroke z bavbavom; ponoči so nas prihajali strašit / z zračno puško je strašil vrabce, vrane odganjal / prihodnost ga ni strašila; vreme nas je nekoliko strašilo nam povzročalo skrbi
// vzbujati strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa strašnega, neprijetnega: strašiti otroke s kaznijo; strašiti s smrtjo, z vojno
2. pojavljati se v taki obliki, da vzbuja strah, grozo: v skednju je baje strašil njegov duh; brezoseb. na gradu straši
3. ekspr. pojavljati se, biti kje vznemirjajoč, moteč koga: smrkavec, kaj strašiš tu okrog tako pozno / nekaj kosov pohištva je še strašilo po kotih je bilo, je ležalo / revščina straši pod njihovo streho
    strašèč -éča -e:
    ne strašeč se sovražnika, so šli v boj; strašeče misli; strašeča pošast; prisl.: njegov krik je strašeče odmeval; bilo je strašeče tiho
Pravopis
strašíti -ím in strášiti -im nedov. stráši -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -èn -êna in -en -ena; strašênje in strášenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ) koga/kaj ~ otroke; strašiti koga z/s čim ~ učence s kaznijo; brezos. Na gradu ~i
Celotno geslo Sinonimni
strašíti -ím nedov.
koga vzbujati strah
SINONIMI:
ekspr. naganjati strah v kosti komu, ekspr. poganjati strah v kosti komu
GLEJ ŠE SINONIM: plašiti, ustrahovati
Celotno geslo Vezljivostni G
strašíti -ím in strášiti -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj vznemirjati koga
Bližnje je strašil /s puško/.
2.
brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Kar naprej/ jih nekaj straši.
Celotno geslo Etimološki
strašīti -ím nedov.
Pleteršnik
strášiti, strȃšim, vb. impf. 1) schrecken; otroka nikar ne s.; lenuha dan straši, Npreg.-Jan. (Slovn.); s. se, zu erschrecken pflegen, schreckhaft sein; konj se straši; kdor na perju leži, se straši, Z.; — 2) abschrecken: vreme me straši; s. se, Furcht haben; — ali se ne strašiš vremena? dela se ne strašim; — 3) spuken; v tem gradu straši, hodi strašit; kaj pa tod strašiš (= hodiš kakor strah)? jvzhŠt.
Prekmurski
stràšiti strášim nedov. strašiti: Ka toga pekla moke, Nemro me ſztraſiti BKM 1789, 69; Oh vekivecsnoſzt grozna rejcs! Kak me jáko ſztráſis BKM 1789, 452; Csi gli me greih, pékél ſztráſi, Jesus me obráni SM 1747, 76; Ne bode ti skoudo bejszni rod poganſzki, Csi gli jáko ſztráſi národ on krſztsánſzki BKM 1789, 321; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; Szamo me tou nájbole sztrási, kak de sze mi godilo KOJ 1845, 45; Sztrási vecsna nôcs KAJ 1848, 4; i vu necsamurnoszti szvojoj je sztrási TA 1848, 3; Naj ſze ne vidim, liki da bi váſz ſztraſo po liſztáj KŠ 1771, 545
stràšiti se strášim se bati se: i zácsao ſze je ſztraſiti KŠ 1771, 148; nesztrásim sze globocsine KAJ 1870, 84; Tej ſze ſztraſſi KM 1783, 211; Teodora sze szmrti nesztrási KOJ 1845, 85; Geto verbum znamenüje, da sze od nekákoga bojimo, sztrásimo KOJ 1833, 132; praviczo govori ni ne ſztrasiſze je SM 1747, 89; ne ſztraſſi ſze oh Maria KM 1783, 230; Lübléni moi, ne ſztrasteſze SM 1747, 30; Margêca sze sztrásila AI 1875, kaz. br. 7; Ino dabi ſze mi vucſili nad naſſimi greihi ſztrasſiti SM 1747, 40
Celotno geslo Pohlin
strašiti [strašīti strášim] nedovršni glagol

strašiti

Celotno geslo Hipolit
strašiti glagol
Vorenc
strašiti nedov., F4, evohe, vel evhoe, vpitje eniga, kateri ob pamet grè inu ludy ſtraſhi; horrificare, ſtraſhiti; terrere, ſtraſhiti, vſtraſhiti, preſtraſhiti; territare, ſtraſhiti, vezhkrat vſtraſhiti
Svetokriški
strašiti -im nedov. strašiti, vzbujati strah: kadar bò sazhela ta grenka ſmert vaſs ſtraſhit nedol. ǀ sazhne s'shtrajfingamy Faraona ſtrashit nedol. ǀ O vſmileni G. Bug vſe skusi naſs ſtrashish 2. ed., nam shugash, inu gajshlash ǀ vezhkrat naſs ſtrashi 3. ed. s'potreſsam, s'garmeniam ǀ yh krega, s'shibo po misi tepe, inu yh strashi 3. ed. ǀ ta Stari ſimeon danaſſ naſſ shtrashi 3. ed., inu shali ǀ neſtrashi +3. ed. garmejnie tyh shtrajfing, nepada tozha terplejna ǀ v' rokah dershè sapiſſane vſe moje grehe, ter mene ſtrashio 3. mn. rekozh ǀ ijh nebom ſtrashil del. ed. m Kakor Preroh Iona ǀ hudizhy vaſſ bodo toshili, grehy vaſſ bodo ſtrashili del. mn. m
Celotno geslo Megiser
strašiti nedovršni glagol
Besedje16
strašiti glag. nedov. ♦ P: 29 (TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Črnovrški
strašiti
Celotno geslo Kostelski
strašiti ► stˈrašit -in nedov.
Besedje16
pre strašiti se gl. prestrašiti se ♦ P: 1 (TT 1557)
SSKJ²
strášiti se -im se nedov. (á ȃ)
star. večkrat se ustrašiti: otrok se ponoči straši / ne strašite se, nevarnost je minila ne bojte se
● star. niso se strašili smrti, žrtev pripravljeni so bili na smrt, žrtve
Celotno geslo Sinonimni
strášiti se -im se nedov.
GLEJ SINONIM: bati se
Celotno geslo Hipolit
strašiti se glagol
Vorenc
strašiti se nedov., F7, formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; horrere, ſe ſtraſhiti; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; pavescere, ſe ſtraſhiti, ſtraſhliu perhajati; pertimere, pertimescere, ṡlu ſe bati, ali ſtraſhiti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; timere, ſe bati, ſe straſhiti
Število zadetkov: 22