stávek -vka m (ȃ)
1. enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed: oblikovati stavek; dolg, kratek stavek; jasen, zapleten stavek; deli stavka; začetek stavka; besede in stavki / besedilo je pregledal od stavka do stavka; zna povedati samo nekaj nemških stavkov; zadnji stavki romana so ga pretresli / o problemu je povedal le nekaj stavkov
♦ jezikosl. stavek skladenjska enota, sestavljena iz besed, zbranih okrog ene osebne glagolske oblike ali kake druge besedne vrste; analizirati stavek; dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek; napovedni ali spremni stavek ki uvaja, spremlja premi govor; nepopolni stavek ki mu manjka povedek; nikalni stavek ki ima zanikan povedek; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; pripovedni stavek ki kaj ugotavlja; prosti stavek z enim povedkom; veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; vprašalni stavek
2. glasb. oblikovno zaključen del ciklične oblike: sonatni, suitni stavek; tema tretjega stavka
// oblikovni del skladbe, navadno v obsegu štirih taktov: zaigrati oba stavka iz periode
// tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej: za tega skladatelja je značilen homofonski stavek; izražati se v vokalnem stavku / kompozicijski stavek
3. tisk. kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje: narediti, odtisniti, podreti, postaviti, razmetati stavek; dvokolonski stavek; gladki stavek iz enega tipa črk; ročni, strojni stavek
4. teh. več primerkov istega orodja, stvari zaporedne velikosti: stavek kladiv, šablon; stavek navojnih vijakov
5. rač. osnovna navodila za eno fazo računalniške obdelave: izvršilni, vhodni stavek; logični stavek
6. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: nažela je že deset stavkov pšenice
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
stávek -vka m (ȃ) vprašalni ~; zapisati ~; pojm., glasb. izražati se v vokalnem ~u; tisk. ročni, strojni ~; jezikosl. glavni, véliki ~
Celotno geslo
Sinonimni
stávek -vka m
Celotno geslo
Etimološki
stȃvek -vka m
Pleteršnik
stȃvək, -vka, m. 1) der Garbenhaufen, Cig.; s. žita, C.; s. prosa, t. j. deset snopov prosa na njivi skupaj dejanih, Gor.; — 2) das Angesetzte: kazenski s., der Strafsatz, DZ.; — die Thesis, die These (phil.), Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) der Satz (gramm.), Cig., Jan., nk.
Prekmurski
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
stavek samostalnik moškega spola
Jezikovna
Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?
Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"
Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."
Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."
Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.
Pravopis
Jezikovna
Dobesedni navedek in spremni stavek – mesto v povedi
Zadnje čase se srečujem z 'novo' obliko citiranja v slovenskih časnikih, zato me zanima, ali je pravilno, ali gre zgolj za neko novo obliko (to obliko citiranja sem namreč pred kratkim zasledila v britanskih medijih).
Ko sama citiram, uporabljam dve obliki:
- Joža je rekel: "Prišel sem domov."
ali
- Joža je rekel, da je prišel domov.
Nova oblika, ki sem jo zasledila, pa gre tako:
Prišel sem domov, je povedal Joža.
Zanima me, od kod izvira ta nova oblika citiranja, in ali je sploh pravilna – in zakaj je oz. ni.
Pravo
Jezikovna
Jezikovna
Podredni stavek za veznikom »in« ter uporaba vejice
Zanima me uporaba vejice v primeru, ko je podredni stavek za in, npr.:
... kakšna je omejitev in(,) kot rečeno, kako sploh je ...
Ali je potrebno uporabiti vejico ali ne oziroma ali sta pravilna oba načina?
Pravo
Jezikovna
Vejica in vrinjeni ki-stavek
Prebiram neko besedilo, v katerem je ogromno stavkov z vrinjenim ki-stavkom, ki se potem nadaljuje z veznikom in, a pred njim ni nikoli vejice.
Na primer:
Zahvaljujem se bralcem, ki so bili navdušeni nad knjigo in resnično upam, da jim bo tudi to delo všeč.
ali pa:
Saj veš, kdo si in rada bi se ti zahvalila.
ali:
Medtem ko je klepetla, je bil ob njej njen mož in vsakič ko je želel oditi, ga je poklicala nazaj.
Ali ni tako, da je treba dati pred IN vejico, ker imamo prej vrinjen stavek, ki se ga zaključi z vejico in potem nadaljuje. Takšno pomanjkanje vejic :-) me namreč zelo moti, a ker je tega v besedilu že toliko, se zdaj že sprašujem, ali jaz narobe razmišljam, in je morda res vse kar brez vejic :-). Prosim za razrešitev dileme.
Jezikovna
Vejica in vrinjeni stavek
Prosim za odgovor, kako je z vejicami v naslednjem primeru – ali je to vrinjen stavek in bi morali biti dve vejici:
- Šele vmes, največkrat pa po končanju postopka se začne preiskava.
Jezikovna
Vrinjeni stavek brez druge vejice, če sledi dvopičje
Zanima me, ali lahko ob koncu vrinjenega stavka ne pišemo druge vejice, še sledi dvopičje, ki bi v vsakem primeru uvajalo premi govor. Primer:
- Za nadzor je nujno »aktivno vladanje« oziroma, kot bi rekel Lippman: »Svoboda trga zahteva aktivno in čuječo politiko«.
Namesto dvopičja bi najbrž lahko dali tudi vejico ali podpičje (Se strinjate?). Vem, kako bi poved lahko tudi preoblikovali, da bi se izognili takšni dilemi, vendar me zanima tudi, kaj menite glede ustreznosti rabe, kot je.
Jezikovna
Vrinjeni stavek »kot bi mignil« in vejica
Ali bi morala biti v zapisanem primeru vejica? Prosim za razlago. S skirojem kot bi mignil in okolju prijazno potuješ po mestu.
Jezikovna
Vrinjeni stavek za veznikom »in«
V spodnjih povedih, ki imajo isti pomen, ampak različne vrinjene stavke, me zanima, kje bi morala stati vejica pri vezniku in. Ali pred ali za njim?
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če se le da, še po kruh v pekarno.
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če boš utegnil, še po kruh v pekarno.
Po službi pojdi v trgovino po jajca in mleko in če boš imel čas, še v pekarno po kruh.
Zakaj dilema? Ne vem, ali bi veznik in smatral kot del glavnega stavka ali kot del vrinjenega stavka. O tem pa odloča postavitev vejice. Vejica za vrinjenim stavkom mora biti, zato sem jo tudi napisal. Okoli veznika in pa, kot sem že omenil, sem glede postavitve vejice v dilemi.
Kaj vi menite? Ali mora biti vejica za ali pred in?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost