stánica -e ž (ȃ)
1. zastar. soba: družina je živela v nizki temni stanici
2. zastar. osnovna gradbena enota organizmov; celica: rastlinske stanice
3. voj. žarg. postaja, postojanka: počakal jih je na kurirski stanici; komandir stanice
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
staníca, f. 1) das Wohnzimmer, Mur., Cig., Jan., C.; idi v stanico! Ravn.-Valj. (Rad); sedeti v gorki stanici, Jurč.; stanice, die Wohnungsräumlichkeiten, Levst. (Nauk); — 2) die Zelle (im organischen Körper), Cig. (T.), C., Tuš. (B.), (stȃnica), Erj. (Som.); matična s., die Mutterzelle, Cig. (T.); = s. matica, Erj. (Som.); mlada s., die Tochterzelle, Erj. (Som.).
Prekmurski
staníca -e ž soba: Stanica je zklôžjom oklajena BJ 1886, 7; Skôz oken pa svetlost séga vu stanico BJ 1886, 7; Jáko lübléni je vu stanici BJ 1886, 8; Vu hiži so stanice BJ 1886, 7
Število zadetkov: 4
Dostopnost