Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
sŕčno1 prisl. (ȓ) mer., poud. ~ ljubiti dekle |zelo|; ozirn. ~ dober
Pravopis
sŕčno2 nač. prisl. (ŕ/ȓ) neobč. ~ se bojevati pogumno; star. ~ se zahvaliti prisrčno
Celotno geslo Sinonimni
sŕčno prisl.
GLEJ SINONIM: pogumno
Prekmurski
sr̀čno tudi sr̀dčno prisl. pogumno, odločno: ga ſzrcsno i gvüsnoſztyov proſzimo KŠ 1754, 153; i kakda je vu Damaskuſi ſzrcsno gúcsao KŠ 1771, 369; Etak ſzrcsno pred ſzodczom ti poſztánes BKM 1789, 440; Kak pri szvetloj szvêcsi, Szrdcsno potüje KAJ 1848, 131; Szrdcsno ides ti prôti Protivnikom tvojim KAJ 1848; szrdcsno ide na bitje KAJ 1870, 88
srčnéj pogumneje: Szrcsnej ſzam pa vám piſzao, bratje KŠ 1771, 482
Vorenc
srčno prisl., F15, age, -agedum, nu, dai, ſhe, boilè, ſerzhnu, hitru, dai li; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; celeustes, tá kateri naprei poje, inu veſlarje ſerzhnu nagovarja, inu Galiote k'veſlanîu opomina; cordatè, ſerzhnu; derogitare, ſerznú proſſiti; ferventer, ſerzhnu, vrozhnu; fiducialiter, ṡavuplivu, ſerzhnú; implorare, s'jokam proſſiti, ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti; instanter, ſerzhnú, s'fliſſom, preṡ nehanîa; intrepidè, netrepetlivu, ſerzhnu; invictè, ne premaglivu, ſerzhnu; magnopere, ſerzhnu, po vſim moim premoṡhenîu; obsecrare, moliti, ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti; obtestari, mozhnu proſſiti inu ſerzhnu, ſe perſezhi; valdè, ṡlú, ſylnu, mozhnu, viſſoku, raminu, ſerzhnu, ſlabodnu
  1. srènejše , ferventius, ſerzhnéſhe
Svetokriški
srčno prisl. srčno, pogumno, vneto: Sholnier veſſelu, inu ſerzhnu gre na vojsko ǀ Li ſerzhnu pojdi v'ægypt, Sakaj bom tebi pomagal ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem ǀ mertuaſhke shlake ſerzhnu preneſſe ǀ te paklenske lintvorne, de taiſte bomo ſarzhnu premagali ǀ szersnu odgovorij Balaam primer.> inu sa volo tiga ſerzhnejshi ſe ſponesli
Besedje16
srčno prisl. ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Jezikovna
Pogosti medicinski izrazi in raba vezaja (»kardiovaskularen« in »srčno-žilen«)

S skupino sodelavcev bi radi razčistili dvoma v izrazoslovju, ker pripravljamo strokovno besedilo, nismo pa povsem prepričani, kako je v slovenščini najbolj pravilno, oz. primerno.

Angleški izraz "cardiovascular" je še vedno pogosto preveden v termin kardiovaskularen, kar je pač tujka, v slovenščini pa se poraja nekaj dvomov. V SSKJ najdemo izraz srčno-žilen (ki prevladuje tudi v strokovnem slovstvu), le v sinonimnem slovarju pa srčnožilni. Nekoliko drugače se v pismenih prispevkih pogosto uporablja termin možganskožilni in redkeje možgansko-žilni, vsaj takšen je občutek – sicer sodeč po številu najdenih pojmov v spletnih iskalnikih je ta zadnja trditev bolj na trhlih nogah.

Ali bi bila možna pomenska razlika v obeh izrazih? Npr. srčno-žilni izključno za žile, ki napajajo srce (venčne, koronarne žile)? Srčnožilni pa na splošno srce in ožilje, ki v kliničnem pomenu besede nastopata kot celota?

Drugo vprašanje se nanaša na izraza bolnik, oz. pacient. Ali gre za enakovredna izraza? Kolikor smo seznanjeni, je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov dobesedno izbrisala termin bolnik iz strokovnih smernic in protokolov. Uporabljajo izključno izraz pacient, kar se nam ne zdi ustrezno, niti pravilno. V SSKJ in Slovenskem Medicinskem slovarju oba izraza nekako sobivata.

Celotno geslo Hipolit
srcno prislov

PRIMERJAJ: srcni

SSKJ²
sŕčen1 -čna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na srce: srčni utrip; srčna mišica / srčni bolnik; srčno-žilne bolezni; dobiti srčni napad / srčni kirurg; srčno-žilna kirurgija / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih zadevah o ljubezenskih čustvih; srčno nagnjenje / srčni mir; srčna dobrota; to je moja srčna želja; srčno veselje / srčna kultura / srčna devetka
● srčna kri pesn. žrtvovati srčno kri za domovino življenje; pesn. s srčno krvjo je rosil zemljo bil je smrtno ranjen; ekspr. sedi na mojo srčno stran levo
♦ anat. srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; glavna korenina; srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; igr. srčna desetica, osmica; med. srčni infarkt; srčni kolaps; srčni krč angina pectoris; srčni spodbujevalnik priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; srčna kap; srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; srčna nevroza
    sŕčno 
    1. prislov od srčen: srčno se vam zahvaljujem za prijaznost
    2. ekspr. izraža veliko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: srčno ljubiti koga; biti srčno dober; srčno rad jo ima
SSKJ²
sŕčen2 -čna -o prid., sŕčnejši (r̄)
1. knjiž. pogumen, odločen: bil je srčen fant; vsak dan so postajali srčnejši v boju / glasen, srčen odgovor
2. star. prisrčen, prijazen2: pozdravil ga je s srčnimi besedami / sprejmite mojo srčno zahvalo
    sŕčno tudi srčnó prisl.:
    srčno se bojevati
SSKJ²
sŕčno-žílen -lna -o prid. (ȓ-ȋ)
nanašajoč se na srce in ožilje: srčno-žilni bolnik; delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema; srčno-žilna bolezen; srčno-žilno obolenje
Število zadetkov: 12