Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
správljati -am nedov., stil. spravljájte; stil. spravljála (á)
1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem delati, da kdo ali kaj
a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spravljati zamašek iz steklenice; otroci so se spravljali na vrhove dreves plezali, lezli / spravljati les iz gozda vlačiti, voziti; spravljati izdelke na tržišče / pog. spravljati ljudi čez mejo delati, da pridejo ilegalno v tujino; spravljati ljudi pred sodišče / spravljati ovire s poti odstranjevati jih; spravljati madeže s preproge čistiti jo
b) gre kam z določenim namenom: spravljati koga k zdravniku / spravljati otroke v šolo
c) pride iz kakega položaja, v kak položaj: spravljati zemljo na kup; spravljati seno v kopice; spravljati napravo v vodoraven položaj / ekspr. spravljati onemogle na noge prizadevati si, da vstanejo / spravljati kaj v zvezo s kom (miselno) povezovati kaj s kom
č) pride iz kakega stanja, v kako stanje: spravljati iz ravnotežja / spravljati stvari v red urejati jih / ekspr. spravljati koga k pameti; spravljati koga v nevarnost; tako ravnanje me spravlja v obup, zadrego
d) pride s kakega družbeno določenega položaja, v kak družbeno določen položaj: spravljati svoje ljudi na boljša delovna mesta / spravljati koga iz odbora / spravljati ljudi pod svojo oblast podrejati si jih
2. z glagolskim samostalnikom navadno s prizadevanjem delati, da začenja kdo ali kaj delati, kar izraža dopolnilo: spravljati kaj v gibanje, nihanje / spravljati ljudi v smeh
3. ekspr., v zvezi z ob delati, da kdo kaj izgublja: spravljati koga ob denar / spravljati koga ob dober glas, ob dobro ime; spravljati koga ob živce
4. delati, da pride kaj s polja na določeno mesto: spravljati poljske pridelke
5. dajati kaj kam z namenom, da se tam lahko spet dobi, vzame: spravljati listine, plačane račune
6. s svojim delovanjem, vplivom si prizadevati, da kdo preneha imeti, kazati odklonilen odnos do koga: spravljati sprte prijatelje
● 
ekspr. s težavo je spravljal besede iz grla govoril; ekspr. spravljati nasprotnike s poti ubijati, moriti; ekspr. spravljati kmete na boben povzročati prisilno dražbo, gospodarski propad; ekspr. spravljati otroke na svet rojevati; pog. spravljati v denar prodajati; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. spravljati skupaj denar zbirati, varčevati
    správljati se pog.
    1. delati, da se prihaja v položaj
    a) ko se (lahko) gre, odide kam: nimam časa, pravkar se spravljam domov / že celo leto se spravlja na potovanje, pa se nikakor ne odloči
    b) ko se (lahko) začne opravljati kako delo: spravljati se k delu, k pisanju
    2. v zvezi z na, nad napadati: rad se spravlja na šibkejše nasprotnike
    spravljáje :
    smejal se je, spravljaje zaslužek
    spravljajóč -a -e:
    spravljajoč poslušalce v smeh, je vse pozabljal
Pravopis
správljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; správljanje (á) koga/kaj ~ madež s preproge; poud. ~ otroke na svet |rojevati|; ~ plačane račune; ~ tehtnico iz ravnotežja; ~ zemljo na kup; poud. spravljati koga ob kaj ~ starše ob denar |ga zahtevati in porabljati|; spravljati koga z/s kom ~ očeta s sosedom; ~ sprte prijatelje
správljati se -am se (á) knj. pog. ~ ~ domov odpravljati se, odhajati; poud. spravljati se na koga/kaj ~ ~ ~ nasprotnike |napadati|; poud. spravljati se nad koga/kaj ~ ~ ~ medveda |napadati, lotevati se ga|
Celotno geslo Sinonimni
správljati -am nedov.
1.
koga v kaj delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje
SINONIMI:
2.
koga s svojim delovanjem, vplivom si prizadevati, da kdo preneha imeti, kazati odklonilni odnos do koga
SINONIMI:
Celotno geslo Frazemi
správljati Frazemi s sestavino správljati:
správljati kóga na právo pót, správljati kóga ob pámet, správljati kóga ob žívce, správljati kóga s tíra, správljati kóga v sméh, správljati kóga v škrípce
Celotno geslo Etimološki
správljati – glej prȃvi
Pleteršnik
správljati, -am, vb. impf. ad spraviti; 1) auszusöhnen suchen: že dolgo spravljam brata, pa ju ne morem spraviti; — 2) aufbewahren: denar v omaro s.; s. (= ne razsipavati), ogr.-Valj. (Rad); — einheimsen, einbringen: koruzo, mrvo s.; platno s., die Leinwand von der Bleiche nachhause schaffen, C.; — 3) schaffen, bringen: kamenje s pota s.; otroka spat s.; v nesrečo s. ljudi; na dan s. kaj; po hiši s., im Hause (im Zimmer) aufräumen, jvzhŠt.; — s. se, sich anschicken: s. se na pot, k delu; na drevo se s., sich auf den Baum emporarbeiten; — 4) s. se, Umgang haben: z razumnimi ljudmi se s., Mur.
Celotno geslo Pohlin
spravljati [správljati správljam] nedovršni glagol

združevati, kopičiti

Celotno geslo Hipolit
spravljati glagol
Vorenc
spravljati nedov.F16, accumularev'kupai ẛbrati, ẛneſti, snaſhati, na kúp noſſiti, ſpravlati; aggererevkupai na kup noſſiti, na en kup ſpravlati, naneſti; aggregarev'kúp ſpravlati, noſſiti, pernaſhati; circunglobareokuli inu okuli na en kúp ſpravlati, v'kupai noſſiti, ẛnaſhati, na en kúp noſſiti; coacervarev'kupai grabiti, ſpravlati, na kúp noſſiti; coadunarev'kupai ſpravlati, ẛvabiti, klizati, ſpelati; congererev'kúp ẛneſti, ẛloṡhiti, ſpraviti, ẛgrinîati, ſpravlati; congregareſpravlati, v'kúp voṡiti, ṡklizati, ṡvabiti, ſpraviti, ſpravlati; consarcinarepunkelze v'kúp ſpravlati, valiṡhe v'kúp ṡnaſhati; cumera, -aeṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla; cumularena en kup ſpravlati; fimetum, -tikúp gnója, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; frondator, -riskateri ṡelenîe, ali ṡelene veye, ali frodil ſpravla, ſmuka, ali klèſti; frugilegus, -a, -umkateri leitino v'kupai spravla; pabulatorkateri kermo ſpravla, ṡhivini poklada, ṡa ṡhivino preṡkarby
Svetokriški
spravljati -am nedov. spravljati, zbirati: drusiga ne mislite ampak per fas et nefas blagu spraulat nedol. ǀ katera ne shpara temuzh ſadeua, katera neſpraula +3. ed., temuzh reſtreſsa ǀ Mreulinzi po lejti ſi ſpraulaio 3. mn. shpisho sa ſimo ǀ Ony ſo, katiri vashe shaze spraulaio 3. mn. v' nebeſſa ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo +3. mn. ǀ tize pak de ſi lih neſejejo, neshajnejo, inu neſpraulejo +3. mn. ǀ gdu bi bogatim blagu is tiga Svejta v' nebeſſa ſpraulal del. ed. m, kadar bi nebilu petlariou ǀ de bi vy bil v' nebeſſih ſi spraulal del. ed. m blagu skuſi Svete almoshne vkup(aj) spravljati zbirati: vſe njega shivozhe dny drugiga nei miſlil, ampak li blagu per fas, & nefas vkup ſpraulat nedol. ǀ Eden nuzh, inu dan blagu vkupaj ſpraula 3. ed. ǀ blagu vkupaj ſpràulate 2. mn. sa vaſhe otroke ǀ vener morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal del. ed. m ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal del. ed. m, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru ǀ Rachael pak, kadar je ſuoje blagu vkup ſpraulala del. ed. ž, je bila tudi te slate, inu ſrebrne malike, ali Bogove vſela
Celotno geslo Megiser
spravljati nedovršni glagol
Besedje16
spravljati1 [sprava] glag. nedov. ♦ P: 7 (TR 1558, TL 1561, TL 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82)
Besedje16
spravljati2 [zbirati] glag. nedov. ♦ P: 13 (TT 1557, TPs 1566, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
spravljati
Celotno geslo Kostelski
spravljatispˈraːvl’at -an nedov.
Celotno geslo Sinonimni
správljati se -am se nedov.
GLEJ SINONIM: napadati, napadati
Celotno geslo Hipolit
spravljati se glagol
Vorenc
spravljati se nedov.adagia sunt: Enaku tovarshtvu ſe v'kupai ſpravla
Besedje16
spravljati se [zbirati se] glag. nedov. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Število zadetkov: 19