1. z ustno ali pisno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom
a) od njega kaj izvedeti: spraševali so ga, ali hoče z njimi na izlet; nenehno so jo spraševali, kaj misli, zakaj se boji; spraševati o čem, po čem; spraševati po telefonu; radovedno, zaskrbljeno spraševati; ne sprašuj me, zakaj sem to storil, ker sam ne vem; spraševati in odgovarjati / kupci trgovce sprašujejo po ceni izdelka; spraševati za mnenje; spraševati za pot
b) od njega kaj dobiti: uradniki vedno sprašujejo po osebnih dokumentih; spraševati za dovoljenje, nasvet, pojasnilo
c) izražati zanimanje: spraševati koga po počutju, zdravju
● pog. boš pivo? Še sprašuješ izraža nepotrebnost, odvečnost vprašanja zaradi samoumevnosti, jasnosti odgovora
2. ustno ugotavljati, preverjati kandidatovo znanje učne snovi: profesor sprašuje dijake učno snov / spraševati koga fiziko; spraševati za oceno
- spraševáti se
zastavljati si kako vprašanje z namenom premisliti ga in najti odgovor: sprašujem se, ali je to sploh še mogoče; spraševali so se o smislu življenja / ljudje se sprašujejo, zakaj se je to zgodilo ravno njim
- sprašujóč -a -e:
sprašujoč novinar, poslanec; sprašujoč pogled / zmajeval je z glavo, sprašujoč se, kako je to mogoče; prisl.: sprašujoče pogledati
Dostopnost