spomín -a m (ȋ)
1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl; ponesrečenec je izgubil spomin; uriti spomin / glasbeni, motorični spomin; vizualni spomin; spomin za številke / fotografski spomin sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani
2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti: v spominu se mu je vrstila podoba za podobo / izbrisati koga iz spomina pozabiti ga; priklicati (si) v spomin spomniti se; poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; ohraniti kaj v spominu zapomniti si; ta dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja / v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu
3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti: spomini ga težijo, vznemirjajo; jasen, neprijeten, vesel spomin / spomini segajo daleč nazaj; spomin na ta dogodek je še živ; vse to je zdaj samo še spomin; skupaj obujati spomine / navesti podatke po spominu / zgodovinski spomin ohranjeno védenje o preteklih dogodkih zgodovinske vrednosti
4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga: počastiti spomin na padle z enominutnim molkom; vznes.: oddolžiti se spominu umrlega; človek blagega spomina / v medmetni rabi, ob spominu na umrle slava njegovemu spominu
5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel: brati, izdati spomine; druga knjiga spominov
6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj: postaviti kip v spomin pesnika, pesniku, na pesnika; praznik v spomin na zmago / dobiti kaj v spomin, za spomin; posvetiti knjigo komu v spomin / kot posvetilo materi v spomin / v osmrtnicah v spomin
● ekspr. te hiše, palače so okamneli spomini nekdanjih časov ostanki, preostanki, ki spominjajo na nekdanje čase; v njegovih dogodivščinah ni nič spomina vredno kar bi si bilo vredno zapomniti; ostati zvest spominu in delu koga ravnati, delati tako, kot je kdo delal; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv
♦ etn. glas, znamenje, ki naznanja smrt v hiši ali v ožjem sorodstvu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
spomin
Predlog
spomina samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [spomín], rodilnik [spomína]
ZVEZE: spomin vseh vernih rajnih
Pravopis
spomín -a m, pojm. (ȋ) imeti dober ~; izgubiti ~; vizualni ~; ~ za številke; postaviti kip v ~ pesnika, pesniku, na pesnika; dobiti kaj v ~, za ~; rač. žarg. računalniški ~ pomnilnik; števn. obujati ~e; izdati ~e |knjigo|; poud.: imeti kratek ~ |biti pozabljiv|; biti zvest ~u koga |ravnati, kot je kdo delal|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni NG
spomín-asamostalnik moškega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- sposobnost hranjenja in obnove podatkov
- spomin koga/česa
- , spomin za kaj
- , spomin v čem, kje, kdaj
- ohranjeno védenje o preteklosti
- spomin iz/z/s česa, od kdaj, od kod
- , spomin o čem/kom
- spomin na
Celotno geslo
Frazemi
spomín Frazemi s sestavino spomín:
bíti [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti krátek spomín, iméti spomín kot rešêto, krátek spomín, ostáti [šè] v žívem spomínu
bíti [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti krátek spomín, iméti spomín kot rešêto, krátek spomín, ostáti [šè] v žívem spomínu
Celotno geslo
Etimološki
spomȋn -a m
Pleteršnik
spomȋn, m. 1) ein Zeichen als Mahnung, Vorbedeutung u. dgl.; spomin se glasi, kadar ima kdo umreti: ali tolče kje, ali zvoni, ali pride bela podoba, pa spet zgine itd., Zora; — 2) das Erinnerungsvermögen, das Gedächtnis; dober s. imeti; slabega spomina biti, ein schwaches Gedächtnis haben; iz spomina vedeti, auswendig wissen, Cig.; — 3) die Erinnerung, das Andenken; za s. komu kaj dati; v s. slavne zmage, zum Andenken an den glorreichen Sieg; v dobrem spominu koga ohraniti; — das Gedächtnis der Verstorbenen im kirchlichen Gebet, jvzhŠt.; — das Todtenamt am Sterbetag, vzhŠt.-C.; — die Erforschung des Gewissens, Rez.-C.
Prekmurski
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
spomin samostalnik srednjega spola
Vorenc
spomin1 m, F12, commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; commemoratio, ſpomyn, ſpumnenîe; immemorabilis, -le, nevréden ſpomina, kar ſe ne more povniti; memorabilis, -le, ſpomina vréden; memorandus, -a, -um, ſpomina, ali pumnenîa vreden; memorari, ſpomyn ſturiti; memoria, ſpomyn, pumnenîe, ſpominik; memoriale, ena proſhnîa, ſuplica, molba, ſpomyn; memoriola, -ae, en maihin ſpomyn, en ſpominik; mentio, -onis, ſpomyn, ſpominovanîe, v'miſſel vṡètje, ſpominik; palmaris, et hoc re, kei kai naryeniga h'ſpominu eniga premaganîa; recordatio, ſpomyn, ſpumnenîe, pumnenîe
Vorenc
Svetokriški
spomin -a m 1. spomin, tj. misel na preteklost: Sam ſpomin im. ed. tiga pravizhniga zhloveka do vekoma ſtanovitin na semli, inu v' nebeſſih oſtane ǀ njegou ſpomin im. ed. bo na semli ſtanovitin do konz tiga ſveità oſtal ǀ Nej ſe sbriſhe nyh ime s'semle, de ne bo vezh njeh ſpomina rod. ed. na ſvejtu ǀ K' ſpominu daj. ed. te gnade de je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe, je bil sapovedal prasnovati ta Veliki Nozhni Praſnik ǀ inu letu menem h' spominu daj. ed. Zacheuſa, kateri tudi Chriſtuſa JESVSA s' veſſeljem je bil v' ſvojo hisho gori vsel ǀ K' ſpomimu daj. ed. te gnade, de je bil timu isvolenimu folku na hribi Sinai dal te deſſet ſapuvidi boshie, je bil sapovedal prasnovati te Finkushtne Praſnike ǀ K' ſpomnimu daj. ed. ſtvarienia tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote ǀ K'Spominu daj. ed., de … ſi ſatana premagala ǀ Leta spomin tož. ed. ſo imeli ty pervi karsheniki satoraj nejbilu nihdar shlishat, de bi ſe kregali ǀ S'spominam or. ed. spaumni, inu ohrani 2. spomin, tj. sposobnost ohranitve znanja, misli: Spomin im. ed. je velik Boshi dar zhloveku dan, v' tem kir zhlovek kar vidi, shlishi, ali bere zhes dolgu zhaſſa na taiſtu ſpumni, inu v' ſvoj pameti samerkanu obdarshj ǀ Bayerlink pak piſſe zhuda od ſpomina rod. ed. Krajla Mithridates imenovaniga, kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel, ter on vſyh ſvojh deshel je jeſike ſnal ǀ niketeri ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin tož. ed. imeli, de karkuli ſo shlishali, ali brali nikuli na taiſtu nejſo posabili ǀ takorshne hualeshne Spomnie tož. mn. sa ſoſebne gnade prejete od Njegove miloſti, inu dobrute, je vſelei hotel imeiti 3. prispodoba: ta oru tudi nezh hudiga nepomeni, temuzh je en ſpomin im. ed. te modrusti ǀ Barka, ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin im. ed. tiga ſakonskiga ſtanu ǀ ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin im. ed. taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ terta je spomin im. ed. te rodovitnosti ǀ en ſpomin tož. ed. tiga S. Krisha je bil poſtavil v' Paradish, namrezh Drev tiga lebna v' ſrédi Paradisha ǀ je enu gvishnu ſnamine, de ta kateri odpuſti ſvojmu ſourashniku bò v' nebeſſih Krajloval, katere reſnize en ſpomin tož. ed. imamo v' S. Piſſmi ǀ jest k'poterdejnu te riſnize, samerkam v'S. Piſmi en lep ſpomin tož. ed. ǀ Leto arznio nam je ſvetoval Salamon nuzat pod ſpominam or. ed. tiga oblaka 4. misel: veliko shaloſt je pozhutil na samim ſpominam or. ed., de imà umreti
Celotno geslo
Megiser
spomin -a samostalnik moškega spola
Besedje16
spomin sam. m ♦ P: 39 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
Farmacija
Celotno geslo
Sinonimni
Število zadetkov: 19
Dostopnost