spojína -e ž (í)
kem. snov, ki nastane pri spajanju dveh ali več elementov v določenem razmerju: oksidi so spojine elementov s kisikom; uvajati klor v spojine; spojina železa in žvepla; struktura spojine / aciklične, ciklične spojine; anorganske, organske spojine; dušikove, kalijeve spojine; nasičene, nenasičene spojine
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
spọ̑jina, f. 1) das Band, Hip.; die Bindgerte, M.; s spojinami so plotni koli zvezani, Dol.; — 2) spojína, die Verbindung (= das Verbundene), Cig. (T.), C.; pos. die chemische Verbindung, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.); kovinske spojine, Metallverbindungen, Cig. (T.).
Celotno geslo
Hipolit
spojina samostalnik ženskega spola
Vorenc
Geologija
Geologija
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Terminološka
Kvaterna amonijeva spojina
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilnejša – kvateren ali kvaternaren . Pridevnik kvateren se pojavi kot sestavina termina kvaterna amonijeva spojina v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , pridevnik kvaternaren pa kot sestavina v kvaternarna amonijeva spojina v Slovenskem tehniškem slovarju A-B . Oba termina označujeta spojino, v kateri je dušikov atom s štirimi vezmi povezan z ogljikovimi atomi (alkilnimi ali arilnimi skupinami), pri čemer dobi dušikov atom pozitiven naboj in postane kation.
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilnejša – kvateren ali kvaternaren . Pridevnik kvateren se pojavi kot sestavina termina kvaterna amonijeva spojina v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , pridevnik kvaternaren pa kot sestavina v kvaternarna amonijeva spojina v Slovenskem tehniškem slovarju A-B . Oba termina označujeta spojino, v kateri je dušikov atom s štirimi vezmi povezan z ogljikovimi atomi (alkilnimi ali arilnimi skupinami), pri čemer dobi dušikov atom pozitiven naboj in postane kation.
Geologija
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Število zadetkov: 17
Dostopnost