Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
spôdaj prisl. (ó)
1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje; ant. zgoraj: na hribu je trdnjava, spodaj teče reka / splezal je po lestvi, jaz pa sem ostal spodaj; pogledal je v jamo: spodaj ni bilo videti nikogar / spodaj je garaža in klet, v prvem nadstropju pa stanovanje; spodaj so vrata zaklenjena / v dolini je zagledal naselje, še bolj spodaj pa polja; daleč, globoko spodaj / s prislovnim določilom kraja: kolo imam spodaj v kleti; spodaj pod bregom; spodaj, tik ob odprtini / rešitev uganke je na tretji strani spodaj; podpiši se še ti tu spodaj / opombe glej spodaj na koncu strani pod besedilom
 
pog., ekspr. pri operaciji so ji spodaj vse pobrali odstranili jajčnike, maternico; evfem. prijel jo je spodaj za spolovilo, zadnjico
// izraža položaj pod čim: pokrila se je z debelo odejo in spodaj ji je bilo kmalu toplo; skrij se pod mizo, spodaj te ne bo nihče iskal / spodaj v rovu je zabobnelo / mrzlo je, zato se spodaj toplo oblecite oblecite toplo spodnje perilo; bila je samo v spalni srajci, spodaj ni imela nič
2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani nižje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal; orodje s širokim, spodaj ravnim rezilom / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena
3. nav. ekspr. izraža manj pomemben družbeni položaj: spodaj se zavzemajo za hitrejše rešitve zadev; menil je, da se spodaj dovolj misli na koristi skupnosti / človek spodaj ni imel nobenih pravic
// izraža pripadnost socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: živeti čisto spodaj
4. v zvezi od spodaj izraža gibanje ali usmerjenost
a) iz nižjega položaja v prostoru proti višjemu: od spodaj je slišal hrup avtomobilov; od spodaj navzgor
b) iz položaja pod čim: talna voda je tako narasla, da je od spodaj poškodovala zunanje rudniške naprave
c) pog. iz manj pomembnega družbenega položaja: napredne težnje so prihajale od spodaj, iz vrst učiteljstva / pobuda za gradnjo je prišla od spodaj od občanov, krajanov; začel je čisto (od) spodaj in se povzpel do direktorja na najnižjem delovnem mestu; zavirati pobude od spodaj; prim. odspodaj
Pravopis
spôdaj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. Grad je na vzpetini, ~ pa sta cesta in potok; iti od ~ navzgor; globoko ~; Rešitve so na tretji strani ~; Podpiši se tu ~; Skrij se pod mizo, ~ te ne bo nihče iskal; Bila je v spalni srajci, ~ ni imela ničesar
2. ~ se zavzemajo za hitrejše reševanje zadev |ljudje na manj pomembnem družbenem položaju|; Človek ~ ni imel nobene pravice |človek nižjega družbenega sloja|; zavirati pobude od ~ |od občanov, krajanov|
Celotno geslo Sinonimni
spôdaj mestov. prostor. prisl.
1.
izraža, da se kaj nahaja, dogaja v položaju, ki je od določenega položaja nižje
SINONIMI:
neknj. pog. dol2, zastar. doli, pog. odspod, pog. odspodaj, pog. spod, pog. zdolaj
2.
izraža, da se kaj nahaja, dogaja v položaju pod čim
SINONIMI:
pog. odspod, pog. odspodaj, pog. spod
3.
izraža, da kaj obstaja, se dogaja na delu, strani česa, ki je od drugih delov, strani nižje
SINONIMI:
pog. odspod, pog. odspodaj, pog. odzdolaj, pog. spod, pog. zdolaj
GLEJ ŠE: zgoraj, perspektiva
Celotno geslo Frazemi
spôdaj Frazemi s sestavino spôdaj:
glédati répo od spôdaj
Celotno geslo Etimološki
spódaj prisl.
Pleteršnik
spódaj, adv. unterhalb.
Celotno geslo Pohlin
spodaj [spọ̄daj] prislov

spodaj

PRIMERJAJ: od spod, od spodaj, spod

Celotno geslo Hipolit
spodaj prislov
Vorenc
spodaj prisl.F16, cyclas, -disen dolg ṡhenṡki pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; inferiusſpodai; infernas, -tisod ſpodai leſſem; infernèſpodai gori, ṡdolai; infraſpodai, ṡdolai; obeliscus, -cien dolg inu viſſok kamen, od ſpodai ſhirók, od ṡgorai ṡhpizhaſt; subṡpodai, ſpúd, ſpodai, v'mei, v'ti; subductus, -a, -umpodvlézhen, ali ṡpodai vlézhen; subjacereſpodai leṡhati, podloṡhin biti; sublegereṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; subsidereſpodai ſedéti, ſe vſeidati; subsignareſpodai ṡaṡnaminati, ṡapezhatiti; subterſpodai; subterfluereſpodai tezhi; subtosſpodai; prim. od spodaj 
Besedje16
spodaj prisl. ♦ P: 4 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584)
Bovški
spodaj gl. tamspod
Celotno geslo Kostelski
spodaj gl. dola, doli, odozdol, zdolaj
Celotno geslo ePravopis
dežela
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
dežele samostalnik ženskega spola
s čim povezano, zaokroženo ozemlje
podeželje
IZGOVOR: [dežêla], rodilnik [dežêle]
ZVEZE: dežela faraonov, dežela galskih petelinov, dežela na sončni strani Alp, dežela pod Južnim križem, dežela orlov, dežela sambe, dežela tam spodaj, dežela tisočerih jezer, dežela tulipanov, dežela vzhajajočega sonca
Jezikovna
Dvojni narekovaj (narekovaj spodaj – zgoraj)

Zanima me, ali obstaja pravilo o tem, kako morata biti pravilno obrnjena in postavljena narekovaja („‟), poimenovana dvojni spodaj-zgoraj, ali so možne poljubne variante. V SP v poglavju o narekovaju (paragraf 463) je zapisan naslednji primer: „Kaj veš o tatvini pri sosedu?” V različnih besedilih pa je možno zaslediti različne variante zapisa tega dvojnega narekovaja, npr. „Kako si?‟ ali ‟Kako si?”

Celotno geslo Sinonimni
od spôdaj smer. prostor. prisl. zv.
izraža, da je premikanje, sprememba usmerjena z nizkega, nižjega položaja proti višjemu
SINONIMI:
pog. od dol, knj.izroč. od zdolaj
GLEJ ŠE: od zgoraj
Celotno geslo Pohlin
od spodaj [od spódaj] prislovna zveza

spodaj

PRIMERJAJ: od spod, spod, spodaj

Planinstvo
varovánje od spôdaj -a -- -- s
Planinstvo
varováti od spôdaj -újem -- -- nedov.
Število zadetkov: 18