Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
spêči spêčem dov., tudi spekó; spêci specíte; spékel spêkla (é)
1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: speči flancate, kruh, meso; speči za večerjo / speči na masti, olju; speči na ražnju; speči v peči, pečici / zmeraj kaj speče
2. povzročiti občutek bolečine zaradi prevelike toplote: goreča vžigalica ga je spekla v prste; speči se z žerjavico
// ekspr. povzročiti duševne bolečine: očetove besede so ga spekle; laž ga je spekla v dno srca; prijateljev očitek ga je zelo spekel; brezoseb. speklo ga je, ko je pomislil na krivico, ki so mu jo storili
● pog., ekspr. če ne boš tiho, te bom spekel udaril
    spêči se ekspr.
    postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pri tej stvari se je spekel; ker se je spekel, je hotel obrniti pogovor drugam
    spečèn -êna -o:
    spečen kruh; spečene klobase
Pravopis
spêči spêčem dov., 3. os. mn., neobč. spekó; spečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj ~ kruh; Vžigalica ga je spekla v prste; poud. Očitek ga je spekel |prizadel|
spêči se spêčem se (é) ~ ~ z žerjavico
Celotno geslo Sinonimni
spéči2 -a -e prid.
GLEJ ŠE: cepljenje1, cepljenje1, cepljenje1
Celotno geslo Sinonimni
spéči1 -ega m
kdor spi
SINONIMI:
knj.izroč. spalec, knj.izroč. spavač
Celotno geslo Sinonimni
spêči3 spêčem dov.
kaj narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe
SINONIMI:
star. opeči, slabš. scmariti, slabš. spariti1
GLEJ ŠE SINONIM: opeči, prizadeti3
Celotno geslo Etimološki
spéči – glej péči
Pleteršnik
spéči, spéčem, vb. pf. 1) durch Backen verbinden, zusammenbacken, Cig.; — 2) backen, braten; veliko kruha, mesa s.; kruh se ni dosti spekel; — 3) durch Feuer versehren: prste si s.; s. se, sich verbrennen; — (fig.) spekel se je, er ist übel angekommen, er hat sich verrechnet.
Celotno geslo Hipolit
speči glagol

PRIMERJAJ: spečen

Svetokriški
speči -čem dov. speči: ga imaio na raſin natekniti, inu pozhaſsu ſpezhi nedol. ǀ vejmo, de taiſto vogu de ſi lih gorezh Angela spezhi nedol. nej mogal ǀ je bil dal eniga Fashana ſpezt nedol. ǀ gledaj de yh dobru ſpezhesh 2. ed. ǀ lete hitru perpravi skuha, inu spezhe 3. ed. v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe, ali serne ǀ on je tu sdrelu ſhitu shell, mlatil, kroh samejſil, inu spekal del. ed. m ǀ eno pogazho je bila njemu spekla del. ed. ž speči se opeči se: ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere de bi ſe nespekal +del. ed. m
Besedje16
speči1 posam. ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
Besedje16
speči2 glag. dov. ♦ P: 5 (JPo 1578, DB 1578, DB 1584, DAg 1585, TPo 1595)
Črnovrški
speči
Celotno geslo Kostelski
speči ► sˈpeč sˈpeːčen dov.
Pravopis
spèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́)
spéči -a -e (ẹ́) ~ agent; rastl. ~ popek
spéči -ega m, člov. (ẹ́) buditi ~ega
Botanika
spéči bŕst -ega -a m
Geologija
spéči ognjeník -ega -a m
Geografija
spéči ognjeník -ega -a m
Celotno geslo Sinonimni
spêči se spêčem se dov.
GLEJ SINONIM: opeči se, opeči se
Besedje16
speči se glag. dov. ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, TPo 1595)
Geologija
spéči vulkán -ega -a m
Število zadetkov: 21