sôkol -ôla m (ó ó)
1. ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgimi, ozkimi perutmi: sokol cvili, piska; sokol plane na zajca; dresirati sokole za lov; loviti s sokoli; ima oči kot sokol zelo dobro vidi
♦ zool. mali sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom, Falco columbarius; sokol morilec s temno rjavim hrbtom, rumenkastim grlom in rdečimi prsmi, Falco cherrug; sokol selec zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus
2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: njeni sokoli so v boju / kot nagovor pojdi, sokol moj
3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: sokoli in orli / biti, telovaditi pri sokolih
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
sôkol -ôla m živ. (ó ó) let ~a; člov., zgod. |član organizacije, zveze telovadnih društev|; poud. ~i v boju |odločni, pogumni ljudje|
sokolíca -e ž (í)
sokolíca -e ž (í)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
sókol sokọ́la m
Pleteršnik
sókoł, -óla, m. der Falke; der Baumfalke (falco subbuteo), Frey. (F.); s. lovec, der Jagdfalke (falco candicans), Cig., Erj. (Ž.); s. selec, der Wanderfalke oder Taubenfalke (falco peregrinus), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — sokòł, -óla, Valj. (Rad).
Vorenc
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Etimološki
sókol sẹ̑lec – glej sẹ̑lec
Število zadetkov: 11
Dostopnost