sódnica1 -e ž (ọ̄)
zastar. sodna dvorana, soba: v sodnici se je trlo ljudi / ker se nista mogla sporazumeti, sta odšla v sodnico na sodišče
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
sodníca2 -e ž (í)
1. ženska, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: obravnavo je vodila sodnica
2. šport. ženska, ki nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: glavna sodnica tekmovanja
3. ženska, ki sodi, ocenjuje kaj sploh: ta kritičarka je stroga sodnica
4. zastar. sodnikova žena: sodnica je preživela moža za deset let
1. ženska, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: obravnavo je vodila sodnica
2. šport. ženska, ki nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: glavna sodnica tekmovanja
3. ženska, ki sodi, ocenjuje kaj sploh: ta kritičarka je stroga sodnica
4. zastar. sodnikova žena: sodnica je preživela moža za deset let
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
sodníca, f. 1) die Richterin, Cig., Jan.; — 2) das Gericht: Jaka so lovile sodnice tri, Npes.-K.; (sǫ́dnica, ogr.-Valj. (Rad)); — 3) die Richterstube, (sǫ́dnica) Jan.
Celotno geslo
Pohlin
sodnica [sodníca] samostalnik ženskega spola
sodni stol, tj. stol, na katerem sedi sodnik ob izrekanju sodbe
Celotno geslo
Hipolit
sodnica samostalnik ženskega spola
Pravopis
sodník -a m, člov. (í) preiskovalni ~; nogometni ~; poud.: biti ~ pesniku |kritik|; stopiti pred ~a |biti obtožen, obdolžen|; ver. večni ~
sodníca -e ž, člov. (í)
sodníčin -a -o (ȋ)
sodníca -e ž, člov. (í)
sodníčin -a -o (ȋ)
Število zadetkov: 8
Dostopnost