Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
sód1 -a m, mn. stil. sodôvi (ọ̑)
1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke
// vsebina soda: gostje so popili več sodov
2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina
● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože
SSKJ²
sód2 -a m (ọ̄) zastar.
1. sodišče: vložiti tožbo na sodu / priti pred sod / obsodil ga je nagli, preki sod naglo sodišče
2. sodba: izreči sod nad krivcem / slišali ste njegov sod o dogodku
SSKJ²
sód3 -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
deljiv z dve: hiše na desni strani ceste imajo sode številke; lih in sod / soda mesta v vrsti vsako drugo mesto
♦ mat. soda funkcija funkcija, ki ne spremeni vrednosti, če se spremeni predznak neodvisne spremenljivke; sodo število naravno število, deljivo z dve
Pravopis
sód1 -a m, mn. tudi -ôvi -ôv (ọ̑) nalivati vino v ~; stolitrski ~; ~ vina; popiti cel ~; poud.: polniti ~e brez dna |opravljati nekoristno delo|; biti ~ smodnika |vir nevarnosti|
Pravopis
sód2 -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑)
sódi -a -o (ọ́; ọ̑) ~o število
Celotno geslo Sinonimni
sód1 -a m
velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncihpojmovnik
SINONIMI:
star. bačva, nar. beč, star. bečva, nar. lagev1
GLEJ ŠE SINONIM: debel
Celotno geslo Sinonimni
sód2 -a m
GLEJ SINONIM: sodba, sodišče
GLEJ ŠE: sodišče
Celotno geslo Frazemi
sód Frazemi s sestavino sód:
dêbel kot sód, [glás] kot iz sóda, gláva [kóga] je kot sód, iméti glávo kot sód, iméti trébuh kot sód, izbíti sódu dnò, [kàkor] sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, pijàn kot sód, polníti sód(e) brez dnà, sedéti na sódu smodníka, sód smodníka, trébuh je kot sód, živéti na sódu smodníka
Celotno geslo Etimološki
sọ̑d1 -a m
Celotno geslo Etimološki
sọ̑d2 sọ̄da prid.
Pleteršnik
sǫ̑d, adj. gerade (math.), Cig. (T.), C.; soda števila, gerade Zahlen, Cel. (Ar.); sodo ali liho? ("sodaliho") gerade o. ungerade, Notr.; (prim. sod al' par? jvzhŠt.; tu se je pravi pomen že pozabil); — prim. sodev.
Pleteršnik
sǫ̑d, adv. = tod: od sod (odsod), von hier, Meg., Boh., Trub.; od sod, do sod, Schönl.
Pleteršnik
sǫ́d 1., m. 1) das Urtheil, Guts.-Cig., Cig. (T.), C., Lampe (D.); stvarja iz pojmov sode, Žnid.; — 2) das Gericht, Cig., Jan.; poleg pravde in soda, ogr.-Valj. (Rad); skradnji s., das letzte Gericht, ogr.-C.; kratki s., das Standrecht, Zora; = brzi s., SlN.
Pleteršnik
sǫ̑d 2., m. 1) das Fass; vinski s., das Weinfass; pivovozni s., das Biertransportfass, DZ.; — 2) ausgehöhlter Baumklotz als Bienenstock, Jan., C.
Prekmurski
sód -a m sodba: Verno ſze boj nyegovoga ſzôda BRM 1823, 36; szôd szam na szébe táksi vöpovê AIP 1876, br. 1, 2
Celotno geslo Pohlin
sod [sọ̑d sọ̑da] samostalnik moškega spola

sod

PRIMERJAJ: sodec

Celotno geslo Hipolit
sod samostalnik moškega spola
Celotno geslo Hipolit
sod prislov
Vorenc
sod m, F13, cadus, -i, tudi en velik ſod; doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu s'ſodmi; doliaris anus, ena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en ſod; doliaris, et re, kar k'ſodam ſliſhi; doliarius, -ÿ, pintar, kateri ſode déla; inexhaustus, -a, -um, neſpraṡnîen, neṡjemlen, neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti; medium dolium, pol ſoda; semitritus, na pul nabyt, kakor ſodi ṡa vinu; seria orca, en dolg ſod ṡa voṡhnîo; siphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ ſoda tozhi; vas, vasis, ena poſſoda, en ſód; viere, vèṡati, ſode nabiati; vinum doliale, vinu is ſoda
Svetokriški
sod -a m sod: ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga ſoda rod. ed. ſe opijani ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu ſodu daj. ed. ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod tož. ed. ſlatkiga vina perpelal ǀ ta ſod tož. ed. ſo po plazu valali ǀ vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu rod. mn. vina je gori shlu
Število zadetkov: 36