Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
smrdéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno
// ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah
2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni
3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi
● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
    smrdèč -éča -e:
    prišel je domov, smrdeč po vinu; smrdeča voda; smrdeče in zatohlo dvorišče
Pravopis
smrdéti -ím nedov. smŕdi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; smrdênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pokvarjena hrana ~i; smrdeti komu Cigarete ji ~ijo; poud. Učenje mu ~i |noče se učiti; nerad se uči|; brezos. Iz ust mu ~i; smrdeti po čem Smrdel je po znoju; brezos. V kuhinji ~i ~ česnu
Celotno geslo Sinonimni
smrdéti -ím nedov.
oddajati, dajati neprijeten vonj
SINONIMI:
zaudarjati, evfem. dišati, pog. imeti duh, nar. vonjati, zastar. zavdajati
Celotno geslo Vezljivostni G
smrdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj oddajati, dajati neprijeten vonj
Zrak smrdi /od/zaradi izpušnih plinov/.
2.
čustvenostno, brezosebnooddajati, dajati vonj iz koga česa / v kom/čem / od kod
Iz kuhinje (jim) /prav čudno/ smrdi.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati odpor komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ smrdi.
Celotno geslo Frazemi
smrdéti Frazemi s sestavino smrdéti:
lén, da smrdí, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot dihúr, smrdéti kot kôzel, smrdéti kot kúga
Celotno geslo Pregovori
smrdeti je sestavina izrazov
Bolj drek mešaš, bolj smrdi, Denar ne smrdi, Riba smrdi pri glavi, Samohvala smrdi
Celotno geslo Etimološki
smrdẹ́ti -ím nedov.
Pleteršnik
smrdẹ́ti, -ím, vb. impf. stinken; s. po čem, nach etwas stinken; laže, da smrdi, = er lügt, dass die Balken krachen; — delo mu smrdi, er hat keine Lust zur Arbeit; — smrdeč, stinkend.
Prekmurski
smrdèti tudi smerdèti -ím nedov. smrdeti: Moje rane szmrdijo SŠ 1796, 115; Moje rane szmrdijo TA 1848, 31; pren. gyjzdoſzt, czilou mi ſzmerdis SM 1747, 77; greh, idi .. Czilou mi ſzmrdis BKM 1789, 280; Czilou mi ſzmrdis SŠ 1796, 115
smrdéči -a -e smrdeč: oszipnice .. da je z-mehérov szmrdécsi gnój vöteklo KOJ 1845, 117; V-grob ſzmrdécsi notri pojdes SŠ 1796, 171; kak je on, steroga zdâ z-tvojim szmrdécsim 'zivotom pokrivas KAJ 1870, 137
Celotno geslo Pohlin
smrdeti [smrdẹ́ti smrdím] nedovršni glagol

smrdeti

Celotno geslo Hipolit
smrdeti glagol

PRIMERJAJ: smrdeč

Vorenc
smrdeti nedov., F10, foetere, ſmardéti; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; hircosus, -a, -um, kar ſmardy kakòr en koṡel; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; ozaena, vel ozhana, ena hraſta v'noſſi, katera ſylnu ſmardy, hudi ſmardezhi toruvi; peminosus, -a, -um, ſmardezh, kar gardú ſmardy; putere, ſmardéti; sordere, ſmerdeti, ſmetiti; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati
Svetokriški
smrdeti -im nedov. 1. smrdeti: vshe sazhne shivu ſmerdeiti nedol. ǀ ſmerdejti nedol. sazhne, de ty ner blishnishi ga nemorio v'hishi terpèti ǀ tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele gniti, inu smerdejti nedol. ǀ Nje greshnu truplu sazhne taku ſmerdeti nedol., de ſo ga mogli na duorishe poſtavit ǀ oſsu pravi, ſmerdi 3. ed. Kokar kuga ǀ de ſi lih koshize ſmerdé 3. mn., vener nyh dushe pred Bugam ſo lepu dushezhe ǀ taku mozhnu Smerdè 3. mn., de S. Bonaventura pravi ǀ grob je bil pokrit s'enem velikem kamenam, ter je she ſmerdel del. ed. m ǀ kugo je imel, inu taku ſmerdu del. ed. m de obedn ga nej hotel pod ſvojo ſtreho imeti ǀ truplu she shiviga Krajla Antiocha ie taku ſmerdelu del. ed. s ǀ hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele del. mn. ž 2. čutiti odpor: Ah meni ſemla ſmerdi 3. ed., Kadar Nebu pogledam ǀ celli ſoſeski ſmerdj 3. ed., inu pohujshaine da ǀ de bi ſi lih Bogu, inu ludem ſmerdil del. ed. m ǀ vſe kar na semli do sehmal vam ſe je sdelu lepu, inu dobru, bi vam ſmerdelu del. ed. s
Celotno geslo Megiser
smrdeti nedovršni glagol
Besedje16
smrdeti glag. nedov. ♦ P: 12 (TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
SLA 1
smrdeti
Črnovrški
smrdeti
Bovški
smrdeti gl. feglati
Celotno geslo Kostelski
smrdeti ► sˈmr̥dėt -in nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
smrdéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno
1.
kaj ravnati se po čem
Te spletke /močno/ smrdijo po predvojnem obdobju.
2.
kdo/kaj imeti, kazati lastnosti po kom/čem
Njegovo ravnanje smrdi po izdajstvu.
Število zadetkov: 20