slútnja -e ž (ū)
1. navadno s prilastkom nedoločen občutek, nedoločna misel, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega: mučijo me hude slutnje; obšla me je slutnja, da mi nekaj prikrivajo; ekspr. prevzele so ga črne slutnje; ni se mogel znebiti neprijetnih slutenj; slutnja smrti / pesn. slutnja prihodnje sreče / s slutnjo, da se ne bosta nikoli več videla, se je poslavljal
2. ekspr. pojavitev, začetek česa v majhni stopnji: topel vetrič vzbuja spomladanske slutnje; delo izraža šele slutnje socialne revolucije
● ekspr. niti najmanjše slutnje nimam, kako naj to uredim ne morem si predstavljati, ne vem
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
slútnja -e ž (ú; ȗ) ~ poraza; S ~o, da se ne bosta nikoli več videla, se je poslovil; poud.: črne ~e |misli na kaj zelo neprijetnega|; ~e socialne revolucije |nastop, pojavitev|
Celotno geslo
Sinonimni
slútnja -e ž
navadno s prilastkom nedoločni občutek, nedoločna misel, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega
SINONIMI:
ekspr. črna slutnja, ekspr. mračna slutnja, zastar. predčutje, knj.izroč. predslutnja, star. slut, ekspr. temna slutnja
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
slȗtnja, f. die Ahnung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; takrat ga slutnja ni prevarila, Erj. (Izb. sp.); — hs.
Število zadetkov: 5
Dostopnost