Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
služíti in slúžiti -im nedov. (ī ú)
1. biti v službi, opravljati službo: takrat je še služil, zdaj pa je v pokoju; njegov oče služi pri železnici; kot učitelj je deset let služil v tej vasi / služila je na sodišču za tajnico bila je tajnica
// voj., navadno v zvezi služiti kadrovski, vojaški rok opravljati določen čas trajajočo obvezno dejavnost v vojski: njen sin služi kadrovski rok; vojaški rok je služil pri mornarici / služiti vojsko; služil je v isti četi kot jaz
2. z dajalnikom delati za koga, ki ima oblast: kmetje so stoletja služili graščakom / zvesto služi svojim nadrejenim
// nav. ekspr. vneto, prizadevno delati, delovati za kaj: služiti domovini, revoluciji / služiti lepoti, resnici
3. nekdaj biti stalno najet za opravljanje določenih del: služil je na veliki kmetiji; odšla je služit v mesto; služiti za deklo, hlapca, pestunjo; služi pri dobrem gospodarju
4. navadno s prislovnim določilom dobivati kaj, navadno denar, za opravljeno delo: ti ljudje dobro služijo / koliko služiš na mesec zaslužiš / služiti denar
// ekspr., v zvezi služiti kruh pridobivati (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: kdaj boš začel sam služiti kruh; služiti si kruh s poučevanjem, kot rudar
5. biti koristen, dober pripomoček: uničili so vse, kar bi služilo nasprotniku; palica mu je na poti dobro služila / gradivo bo služilo vsem, ki bodo raziskovali to obdobje koristilo, pomagalo
// biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bodo naprave služile tudi kasneje / noge mu ne služijo več ne more več hoditi; tudi leva roka mu dobro služi lahko dela z njo
6. z oslabljenim pomenom izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta prostor je dolgo služil za skladišče; soba je služila tudi kot delavnica / čipke služijo samo za okras so; ta steza služi samo pastirjem uporabljajo jo samo pastirji; za posteljo jim služi živalska koža imajo živalsko kožo / publ. stavba služi svojemu namenu se uporablja za to, za kar je zgrajena
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: ključ služi za odpiranje konzerv / take prireditve služijo medsebojnemu spoznavanju omogočajo medsebojno spoznavanje; taka umetnost služi uspavanju družbene zavesti uspava družbeno zavest; slovnica bo služila za dvojezični pouk se bo uporabljala
● ekspr. od razburjenja ji jezik ni več služil ni mogla več govoriti; bibl. nihče ne more služiti dvema gospodoma se ravnati po dveh izključujočih se moralnih načelih hkrati; star. služiti kralju, cesarja biti pri vojakih; ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; star. služiti poželenju predajati se mu; zastar. služiti goste streči jim
    služíti se in slúžiti se zastar.
    uporabljati: služiti se dobrih zdravil / služiti se s tujim jezikom
    služèč -éča -e:
    nekateri ljudje pozabljajo na svoje osebne koristi, služeč skupnim; v ta namen služeče grablje imajo zobe na obeh straneh
    ♦     pravn. služeče zemljišče zemljišče, na katerem obstaja služnostna pravica v korist drugega zemljišča
Pravopis
služíti in slúžiti -im nedov. slúži -te in -íte, -èč -éča; slúžil -íla, slúžit, slúžen -a; slúženje; (slúžit) (í/ȋ/ú ú) ~ pri železnici; služiti koga/kaj ~ denar; star. ~ cesarja biti vojak; poud. ~ kruh |pridobivati osnovne materialne dobrine|; ~ vojsko, vojaški rok; služiti komu/čemu Avtomobil mu dobro ~i; poud. ~ domovini |prizadevno delati za domovino|; publ. Stavba ne ~i svojemu namenu se ne uporablja, za kar je bila zgrajena; služiti za koga/kaj ~ ~ hlapca; Kuhinja ~i hkrati za dnevno sobo se uporablja
Celotno geslo Sinonimni
služíti in slúžiti -im nedov.
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik služiti vojaški rok
GLEJ ŠE SINONIM: streči
GLEJ ŠE: zaposlen, hlapec, podrejen, vojak, vojak
Celotno geslo Frazemi
slúžiti Frazemi s sestavino slúžiti:
slúžiti cesárja, slúžiti svój krùh
Celotno geslo Etimološki
služīti slúžim nedov.
Pleteršnik
slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.-C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.-C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.-C.; sreča, vreme nam služi, ogr.-C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
Prekmurski
slǜžiti -im nedov.
1. služiti, opravljati delo za koga, pri kom: ka je cslovik gotov vszáksemi ſzlü'ziti KŠ 1771, 444; ga opitaj, z-kem bi nyemi mogao szlü'siti KOJ 1845, 30; ne máras, ka me je moja ſzeſztra nihála ſzlü'zit KŠ 1771, 205; Trnkina sze je szlü'sit odprávlala KOJ 1845, 45; i opáſzani ſzlü'zi mi KŠ 1771, 228; naſſe roditele .. nyim ſzlü'zimo KŠ 1754, 29; goſzpodár preidoucsi ſzlü'zo bode nyim KŠ 1771, 213; Medszebno va szlü'zila edendrügomi KAJ 1870, 37; Cslovecſi ſzin je nei prisal, nego dabi on ſzlüso SM 1747, 13; Drüge gmajne ſzam ſzlejkao, da bi vám ſzlü'zo KŠ 1771, 547; naſſe ſztareiſſe, kaibi nyim ſzlüſili TF 1715, 15; Cslovecſi ſzin, kaibi nyim ſzlüſili TF 1715, 15; Cslovecſi ſzin, kaibi nyemi ſzlüſili SM 1747, 13; ak bi mi ſzlü'zili ſztolom KŠ 1771, 357; Naj mi naſſe roditele .. nyim ſzlü'zimo KŠ 1754, 33; naj nyemi ſzlü'zijo KŠ 1771, 66; Mártha je ſzlü'zila KŠ 1771, 306; Károl je ednoga ſziromáka ſzlü'so KM 1790, 50; Kriſtina je ednoga Goſzpouda ſzlü'ſila KM 1790, 40; i nikomi ſzmo nej ſzlü'zili nigdár KŠ 1771, 293
2. navadno v zvezi slüžiti Bogu živeti, delati nravno dobro: naj te morem tebi ſzlü'ziti KŠ 1754, 229; Da te bomo mogli ſzlüſiti mi eti BKM 1789, 180; Geto ſzo nej znali Bougi ſzlü'ziti BKM 1789, 180; Kakda jákoszti i szvetsztvi szlü'ziti KAJ 1848, 7; da tebi verno ſzlü'zim KŠ 1754, 233; Bougi, komi ſzlü'zim KŠ 1771, 646; Sz. Dühá .. i nyemi ſzlü'zis KŠ 1754, 9b; Csi ga ne ſzlü'zimo tak, kak je ſzám zapovedau KŠ 1754, 12; da mi vecs ne ſzlü'zimo grejhi KŠ 1771, 459; Da mi vſzi tebi ſzlü'zimo BKM 1789, 131; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; Kteri na zemli ſzlü'zite Jezusa BKM 1789, 153; ar te perve tri proſnye ſzlüſio Bougi TF 1715, 26; pred ſztolczem Bosjim i ſzlüſio nyemi SM 1747, 31; Jezusa lübijo i nyemi ſzlü'zijo KŠ 1754, 220; Bolvan .. ſtero lidjé tak, liki Bogá ſzlü'zijo KŠ 1754, 9; Ki pri oltári ſzlü'zijo, zoltára táo májo KŠ 1771, 506; Boug .. Angyele, naj nyemi ſzlü'sijo KMK 1780, 10; Bogá .. i nyemi ſzamomi ſzlü'zi KŠ 1754, 149; Vſzigdár z-vörnim ſzrczom ſzlü'zimo nyega BKM 1789, 204; Edenvſzáki, takſzi 'znyim ſzlü'zte KŠ 1771, 711; Szlü'zte Goszpodni TA 1848, 3; Bomo ga Na veke ſzlü'zili BKM 1789, 18; kaibi jaſz nyemi ſzlüſo TF 1715, 23; Da bi jaſz nyemi ſzlü'zo KŠ 1754, 98; Da bi mi nyemi ſzlü'zili KŠ 1754, 119; cslovik naj li Bougi ſzlü'zi KŠ 1754, 189; Düjh Szvéti .. naj tebi z-csisztim ſzrczom ſzlü'ſimo KM 1783, 50; Naj nej li ſzamo nazoucsi ſzlü'zite, nego liki ſzlugi Kriſztuſovi KŠ 1771, 586; Tebé naj ſzlü'zijo KŠ 1754, 247; Krisztus, jeli ſzi nyemi ſzamomi ſzlü'zo KŠ 1754, 10a; Doszta ſzi 'se ſzpála, i vrági ſzlü'ſila KM 1783, 254; Csi ſzi Z-lübézni meni ſzlü'sila SŠ 1796, 15; i ſteromi je ſzlü'zo Adam KŠ 1754, 9b; Ki ſzlü'zili ſzo ſztvorjenyej ráj, liki ſztvoriteli KŠ 1771, 449
3. biti uporaben, koristen: I ne dr'zi ſze kglávi, zſtere vſze tejlo po ſzklepaj i vküp zvézanyi ſzlü'zi KŠ 1771, 607; Vsze szlü'zi tejli na dobro BKM 1789, 15; Pirušleki mreno májo štera za letanje slüži AI 1878, 7; Dobro zdrávje nyim je ſztálno ſzlü'ſilo KM 1796, 6; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; kaj ſzo potrejbcsini mojoj ete moje roké ſzlü'zile KŠ 1771, 406; csi 4.) bli'znyemi na haſzek ſzlü'zi KŠ 1754, 18; Odvrni, kaj na kvár ſzlü'si SŠ 1796, 3
4. biti koristen, dober: csi mi na dobro ſzlüſi, nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Vſze mi ſzlü'zi na lá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ona znaménya, stera szo na rejcsi na razlocsávanye szlü'sijo KOJ 1833, 8; Eto pa vám vſze na ſzvedouſztvo bode ſzlü'zilo KŠ 1771, 242; Je pa dönok prepovejdana teda, gda bi ſzlü'zila tomi nemocsnomi vu vöri na ſzpáko KŠ 1771, 504; ali szrecsa da ednomi da tomi drügomi szlü'zila AI 1875, kaz. br. 3
5. obhajati, prirejati: Prepovejdane dni goſztüvanya ne ſzlü'si KM 1790, 111
slǜžiti se -im se živeti, delati nravno dobro: vſzak Cslovik more dobro znati, kak ſze Bogu ſzlusi SM 1747, 89
slüžéči -a -e služeč: Szlü'zécsi Goſzpodni zevſzov poniznoſztyov KŠ 1771, 405; Plotnyekov Jancsi na Vogrszkom szlü'sécsi je veliko zakaczao KOJ 1845, 50; ſtera je zmolitvami ſzlü'zévsa noucs i dén KŠ 1771, 17; najſao je ednoga z-ſzebom ſzlü'zécsega KŠ 1771, 60; Vu gyedrnoſzti ne bojdte manyi, Goſzpodni ſzlü'zécsi KŠ 1771, 476; i tebi vu méri ſzlü'sécsi pokoj zadobimo KM 1783, 126; Bilé ſzo pa tam 'zene, ſtere ſzo naſzledüvale Jezuſa, ſzlü'zécse nyemi KŠ 1771, 96; Nej ſze je trbelo i tebi ſzmilüvati na ſztebom vrét ſzlü'zécsim tiváriſom tvojim KŠ 1771, 61; Te ſztáre 'zene nej vnogomi vini ſzlü'zécse KŠ 1771, 658
slüžéči -a -e sam. služeči: Cséſzt vſzej Bougi ſzlü'zécſih BKM 1789, 8b; I zacne biti te ſzebom ſzlü'zécse KŠ 1771, 83
slǘženi -a -o opravljan, darovan: Mese za Deáka tüdi bodo szlü'zene AIP 1876, br. 2, 1
Celotno geslo Pohlin
služiti [služīti slúžim] nedovršni glagol

biti v službi, služiti

Celotno geslo Hipolit
služiti (služiti, šlužiti) glagol

PRIMERJAJ: služejoč, služeč

Vorenc
služiti1 nedov., F17, ancillari, ſluṡhiti, poſlovati; comministrare, ſlushiti, ſtrézhi, dati; deservire, ſluṡhiti, eno ſluṡhbó ſturiti, vardévati, pohlevnu ſluṡhiti; emereri, ṡaſluṡhiti, plazho inu lón ſluṡhiti; famulari, ſluṡhiti; idolatra, malikavez, kateri malikom ſluṡhi; ministrare, ſluṡhiti, ſtrezhi, opravlati; sevire, ſluṡhiti, ſtreizhi, poſlovati,
Vorenc
služiti2 nedov., F17, attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; diversorius, -a, -um, kar enim erpergam ſliſhi, ali ſluṡhi; farinarius, -a, -um, kar k'moki ſluṡhi; feralis, -le, kar tem merlizham ſliſhi, inu ſluṡhi; figuralis, -le, kar enimu lonzharju ſluṡhi; gestatorius, -a, -um, kar k'noſhnî ſluṡhi, ali ſliſhi; rheradirius, -a, -um, kar k'ſiném nuza, ali ſluṡhi
Svetokriški
služiti -im nedov. služiti: je hotel Christuſu shlushiti nedol., inu sa nym hoditi ǀ jest nemorem Bogu shlushit nedol. ǀ s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit nedol. ǀ Vy nemorite Bogu slushit nedol. ǀ bulshi bo sa tvoje poshtejne, de bi doma oſtala, ali pak kam dargdam shla shlushiti namen. ǀ njemu ſamimu ſe perporozhim, inu shlushim 1. ed. ǀ sakaj fliſsik njemu ne shlushish 2. ed. ǀ ty dobru veish, de Nebeſſa ſi neshlushish +2. ed. ǀ ta kateri shlushi 3. ed. pojdi kamar hozhe more terpeti ǀ sheli de s'serzam niemu shlushimo 1. mn. ǀ ò vij grèshniki, inu grèshinze, kateri vſeskusi hudizhu shlushite 2. mn. ǀ ſladak je letem kateri njemu sveſtu inu fliſik shlushio 3. mn. ǀ Ty vbogi tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio +3. mn. sa volo nyh bushtua ǀ Fliſsik njemu shlushite vel. 2. mn., inu on obilnv vaſs bode polonal ǀ Shluſhite vel. 2. mn. ſvejstu G: Bogu ǀ tijm zhistim tij vezhni troshti ſlushite vel. 2. mn. li ǀ Nikar neshlushite +vel. 2. mn. ſvejtu, meſſu, inu hudizhu ǀ v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil del. ed. m ǀ de ſi lih je dellal, vener Bogu je ſhlushil del. ed. m ǀ taisti Bug Pluto katerimu ſi nuzh, inu dan shluſhil del. ed. m ǀ kadar bi uni Hlapez taku fliſnu G: Bogu shlushu del. ed. m ǀ Ena Samaritanska greshinza, Katera timu nezhiſtimu Satanu veliku lejt je shlushila del. ed. ž ǀ Kakor tudi je shluſila del. ed. ž ta reuna shena Agar ǀ druge proſsi, inu klizhe de bi mu shlushili del. mn. m ǀ de bi vashe ouzhize lepu Bogu shlushile del. mn. ž ǀ mu je bil vſe druge ſtuarjene rezhj podvarshene ſturil, de bi njemu slushile del. mn. ž ǀ one tudi bodo lepu Bogu shluſile del. mn. ž služiti za biti uporabljen za: meni lepu shlushi 3. ed. sa mojo pridigo ǀ sa drugu neshlushi +3. ed., ampak de ſe v' ogin vershe ǀ pſij nej ſo vezh hijsh vahtali, temuzh sa spisho ſo shlushilij del. mn. m
Celotno geslo Megiser
služiti nedovršni glagol
Besedje16
služiti glag. nedov. ♦ P: 46 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, BTa 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
služiti
Celotno geslo Kostelski
služiti ► sˈlüːžėt -ėn nedov.
Celotno geslo Sinonimni
služíti se in slúžiti se -im se nedov.
GLEJ SINONIM: uporabljati
Celotno geslo Sinonimni
služíti si in slúžiti si -im si nedov.
GLEJ ŠE: preživljati se
Prekmurski
vö̀ slǘžiti ~ -im nedov. podeljevati: nego vkakſté dnévi i kakſté vrejmena nyou vö ſzlü'ziti KŠ 1754, 215; naj Sakramentome vö ſzlü'zijo KŠ 1754, 217; Zagovárjaj Sziroticze, Szlü'zi nyim vö réd pravicze BRM 1823, 88; ti odebráni, med ſterimi ſze Bo'za rejcs i ſakramentomov je pravicsno vö ſzlü'zio KŠ 1754, 129
vö̀ slüžéči ~ -a ~ -e oznanjujoč: med poganmi ſzvéto vö ſzlü'zécsi Evangyeliom Bo'zi KŠ 1771, 482
Število zadetkov: 19