skrivnóst -i ž (ọ̑) navadno s prilastkom
1. kar se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: nekatere stvari so za človeka še vedno skrivnost; skušal je razrešiti, ekspr. razvozlati skrivnost; nepojasnjena, velika skrivnost; skrivnost morja, narave; skrivnosti življenja / skrivnost prijateljeve izginitve
♦ rel. verska skrivnost nedoumljiva verska resnica; skrivnost svete Trojice
2. kar kdo ve, mu je zaupano in se ne sme pripovedovati drugim: izdati skrivnost; ekspr. izmamiti komu skrivnost; obdržati skrivnost zase; odkriti, povedati, zaupati komu skrivnost; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob; poznati, prikrivati skrivnost / poslovna, uradna, vojaška skrivnost / imeti skrivnosti pred kom; tu ne gre za nobeno skrivnost; vedeti za družinsko skrivnost; razkrival mu je skrivnosti o ženskah / ljubezenske, ekspr. srčne skrivnosti
● ekspr. nahajališče gob je skrivnost o tem, kje rastejo gobe, se ne pripoveduje drugim; ekspr. pripravljanje te jedi naj ostane skrivnost o tem ne želim, nočem govoriti; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
skrivnóst -i ž (ọ̑) zaupati komu ~; ljubezenske ~i; poslovna ~; verska ~; ~ morja, narave; ~i življenja; poud. javna ~ |stvar, za katero že vsi vedo|; pojm. ~ njegove izginitve |skrivnostnost|
Celotno geslo
Sinonimni
skrivnóst -i ž BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
državna skrivnost poslovna skrivnost javna skrivnost
1.
navadno s prilastkom kar se ne da razumeti, dojeti, pojasniti
SINONIMI:
knj.izroč. misterij, knj.izroč. svetotajstvo, knj.izroč. tajna, knj.izroč. tajnost, ekspr. tančica skrivnosti, ekspr. temna skrivnost
2.
državna skrivnost poslovna skrivnost javna skrivnost
Celotno geslo
Etimološki
skrivnọ̑st – glej kríti, skríti
Pleteršnik
skrivnọ̑st, f. die Verborgenheit, Cig.; die Heimlichkeit, Jan.; — das Geheimnis; skrivnosti razodeti.
Prekmurski
skrìvnost -i ž skrivnost: velika Szkrivnoſzt je eto SM 1747, 11; velika je te pobo'znoſzti ſzkrivnoſzt KŠ 1754, 100; i ſzkrivnoſzt Bo'zi Safarov KŠ 1771, 496; i tosba je bli'znyega ſzkrivnoſzti vö nazvejscsenyá KŠ 1754, 54; Csi nyegovo ſzkrivnoſzt vö nazvejſztimo KŠ 1754, 55; Niſcse pa ſzvejcso ne dene vu ſzkrivnoſzt KŠ 1771, 209; teda je i on gori ſou nej ocsiveſzno, nego, liki vu ſzkrivnoſzti KŠ 1771, 288; nega ſzkritoga, ka vu naſſi ſzrcz ſzkrivnoſzti jeſzte KMK 1780, 46; i vu ſzkrivnoszti Iszkao bo’m ga zlübéznoszti KM 1783, 247
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
skrivnost samostalnik ženskega spola
Vorenc
skrivnost ž, F8, arcanum, ṡkrivnúſt, kai ṡkrivniga, ṡkrivnina; a secreto, en tovarush teh ṡkriunoſti; mysterium, -rÿ, ſveta ṡkrivnost; mystis, graecè, ṡkrivnúſt; sacramentum, -ti, ṡkrivnoſt, perſega, ſacrament, ṡavèṡa; secretum, -ti, ṡkrivnoſt, enu ṡkrivnu meiſtu; tacitum, -ti, ṡkrivajozh, ṡkrivnúſt; versutiae sermonum, ṡkrivnoſt govorjenîa
Svetokriški
skrivnost -i ž 1. skrivnost: ena skriunust im. ed. ſe je ſturila v'vaſhim zhaſsu ǀ ena velika skriunoſt im. ed. v'letem ſtoy ǀ danaſhna s: skriunost im. ed. nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui naprej pride ǀ ZHudna gvishnu, inu velika ſkriunust im. ed. je leta ǀ Oh zhudna, velika skriunnoſt im. ed. ǀ Lete beſſede nemorem sgruntat, inu lete skriunoſti rod. ed. resloshit, aku eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel ǀ govorit od te S: Skriunusti rod. ed. ǀ Iob inu Angelzi nemorio, te s. ſkriunusti rod. ed. sgruntat ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti rod. ed. polni vezherij ǀ letu gvishnu nei bilu pres skriunuſti rod. ed. ǀ Ta vuzheni Abulenſis nam leto skriunust tož. ed. resloshij ǀ tajſtu Imè eno laſtnoſt, ali skriunoſt tož. ed. boshio je v' ſebi ſapopadlu ǀ proſsi Boga de bi hotel to skriunost tož. ed. reſodeti ǀ tebi nej mogozhe sgruntat ſkriunust tož. ed. s: Troijce ǀ Cajetanus leto skriunuſt tož. ed. nam resloshij ǀ nad leto s: skriunustio or. ed. ſe veſselè, inu zhudio ǀ dvej skriunusti tož. dv. sledni je dolshan snati ǀ Te veſſele Skriunoſti im. mn., ſturè de MARIA Diviza je Svetla, kakor ta Daniza ǀ gvishnu de lete ſvete skriunostij im. mn. ſo prezhudne ǀ skuſi ſposnajne Skriunoſti rod. mn. Boshyh, katere nej drugem resodeval ǀ v'kateri duanaist skriunusti rod. mn. ſe sapopade ǀ je bil njemu velike skriunoſti tož. mn. resodel ǀ drugiga nemate miſlit ampak na moje Nebeſhke skriunusti tož. mn. ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke ſkriunusti tož. mn. ǀ v's: litaniah druge s. skriunosti tož. mn. na imenuje prezhudne, temuzh ſamo to danashno ǀ nej ſtà meſta, inu deſhele ſi jemala, temuzh skriunuſti tož. mn., inu pripuviſti ſta ſi ſaſtaulala ǀ zhes dan sa volo njegoviga opravila, inu skerbj nej mogal molit, inu Boshje ſkriunnusti tož. mn. premiſhlovati ǀ mej drugimy Skriunoſti or. mn. je bil tudi leto reſodel Angel Mary Divizi ǀ oblezhen s' Skriunoſti or. mn. Svetiga Roshenkranza hodi, inu ſe prikaſuie 2. premeteno vprašanje, uganka: nej ſtà meſta, inu deſhele ſi jemala, temuzh skriunuſti tož. mn., inu pripuviſti ſta ſi ſaſtaulala Drugi pomen je nastavljen s pomočjo pri Kastelec-Vorencu navedene zveze ṡkrivnoſt govorjenîa ‛versutiae sermonum’.
Celotno geslo
Megiser
skrivnost -i samostalnik ženskega spola
Besedje16
skrivnost sam. ž ♦ P: 31 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Pravo
Pravo
Pravopis
skríven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ načrt; star. ~a moč skrivnostna
skrívni -a -o (ȋ) ~ vhod
na skrívnem mestov. prostor. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se sestati
skrívnost -i ž, pojm. (ȋ)
skrívni -a -o (ȋ) ~ vhod
na skrívnem mestov. prostor. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se sestati
skrívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravo
Pravo
Število zadetkov: 17
Dostopnost