skŕb -í ž (ȓ)
1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: skrbi ga mučijo, ekspr. grizejo, morijo, pečejo, tarejo, žulijo; vedno pogosteje jo je obhajala, prevzemala skrb za otroke, prihodnost, njegovo zdravje; delati komu skrbi; odriniti, pregnati, ekspr. potlačiti skrbi; vso noč jih je s strahom in skrbjo čakala; hude, velike, težke, ekspr. grenke, moreče, pekoče skrbi; ekspr. siva, tiha skrb
// stanje, ki je posledica tega občutka: od neprestanih, samih skrbi se je v nekaj letih zelo postaral; biti (ves) v skrbeh, star. v skrbi zaradi česa, za koga
// kar povzroča tako stanje: imeti skrbi; s tem se je rešil skrbi; ekspr. veliko skrb si je nakopal na glavo; denarne, gospodarske skrbi; nima večjih problemov, le drobne, vsakdanje skrbi; skrbi in težave / z njim so same skrbi / skrb, kako bo prestal operacijo, ga je zelo vznemirjala; družina, zdravje je njena največja skrb / pog. ni skrbi, otrok je zdrav ni vzroka za zaskrbljenost
2. ed. aktivnost, prizadevanje:
a) za uresničitev, normalen potek česa: povečati skrb za družbeni standard; razvoju te panoge so posvečali posebno skrb; država je prevzela skrb za gradnjo bolnišnic, šol; v programu društva je tudi skrb za izobraževanje članov / gospodinjstvo ima sama na skrbi sama skrbi za gospodinjstvo; ekspr. naložiti komu skrb za knjižnico
b) za zadovoljitev zlasti telesnih potreb: če bo potrebno, bo prevzela skrb za sosedove otroke / skrb za zaslužek, ekspr. za vsakdanji kruh / na skrbi ima tri otroke skrbi za tri otroke
3. ekspr. dolžnost, obveznost: ker ima druge skrbi, zanemarja družino; po celoletnem delu je moral za nekaj časa odložiti vse skrbi in se odpočiti; učenje naj bo tvoja edina, glavna skrb / gospodinjstvo je njena skrb
4. skrbnost: na sliki je očitna slikarjeva skrb pri obdelavi rok / s kakšno skrbjo mu je vselej pripravljala stvari za na pot
5. v povedni rabi, v zvezi brez skrbi izraža odsotnost tega, kar povzroča skrb: otroci so srečni, ker so še brez skrbi; zaradi prenočišča ste lahko brez skrbi / živeti brez skrbi
6. pog., v medmetni rabi, v zvezi brez skrbi poudarja trditev: brez skrbi, vse se bo srečno končalo; ali boš oddal pismo? Brez skrbi, seveda ga bom oddal / (bodite) brez skrbi, da bo spet zamudila
● star. posebna skrb mu je bila, kje bo prenočil zelo ga je skrbelo; star. po nepotrebnem te je skrb zanj po nepotrebnem te skrbi zanj; star. vedno me je skrb, če se boš vrnil zdrav vedno me skrbi; star. zakaj si je dal tako skrb za to zakaj je tako skrbel, si prizadeval za to; star. za učenje ima skrb je skrben; star. brezposeln je prišel domov njej na skrb da je ona skrbela zanj; star. odbor je vzel prireditev v skrb odbor je prevzel skrb za prireditev; ekspr. šola mu je deveta, zadnja skrb prav nič se ne zmeni zanjo; nič skrbi, resnica bo prišla na dan brez skrbi; preg. majhni otroci majhne skrbi
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
skŕb -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) živeti brez ~i; delati komu ~i; biti (ves) v ~eh, star. v ~i zaradi česa, za koga; denarne ~i; knj. pog. Brez ~i, vse se bo srečno končalo; poud.: grenke, moreče ~i; tiha ~; odložiti za nekaj časa vse ~i |dolžnosti, obveznosti|; pojm. povečati ~ za izobraževanje; prevzeti ~ za otroke; imeti koga na ~i; redk. s ~jo vse pripraviti s skrbnostjo
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni NG
skŕb-ísamostalnik ženskega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- občutek nemira, tesnobe, strahu
- skrb zaradi/glede česa
- , skrb ob čem
- dolžnost, obveza
- skrb pri čem
- , skrb okoli/okrog koga/česa
- skrb za
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
skȓb skrbȋ ž
Pleteršnik
skȓb, -ȋ, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! (iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
Prekmurski
skr̀b tudi skèrb -í ž skrb: Moja ſzkrb je zobſztom KŠ 1754, 268; Náto te naj nadigáva Bo'za velika ſzkrb KŠ 1771, A8a; je náj ménſa nyihova ſzkrb bila KM 1790, 80; Iména i hvále je vrêdna ſzkrb BRM 1823, IV; Szkrb za odvêtek KAJ 1848, VIII; Geto bom brezi ſzkrbi KŠ 1754, 261; Scsém pa, naj brezi ſzkrbi bodete KŠ 1771, 503; ſtere ſzkrbi ſzam ſzám nej mogao doprneſzti SIZ 1807, 39; ali diko szvoje szkrbi ponüjati KOJ 1833, VI; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; ocsinſzko na mé ſzkerb má SM 1747, 75; Tak rávno gda naſſo düsevno ſzkrb nehámo KŠ 1754, 13; je Boug eto ſzvojo ſzkrb vö vjavo KŠ 1771, A5a; Noszi ſzkrb na ſziroute BKM 1789, 49; Dönok na vörne ſzkrb noſzi SŠ 1796, 4; i na náſz ſzkrb noſzi KM 1790, 32; i’vörno ſzkrb noſzi povſzud na nyou SIZ 1807, 9; Verno ſzkrb má na náſz BRM 1823, 5; Na Lajosa szta dvá mo'sáka szkrb noszila KOJ 1848, 72; Bog na vse skerb nosi BJ 1886, 45; gde nebom v-nyihovoj szkrbi KOJ 1845, 45; I ſzkrbi toga ſzvejta zadavijo to rejcs KŠ 1771, 112; teliko szkrbi i 'saloszti nemajo KOJ 1845, 119
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
skrb samostalnik ženskega spola
Vorenc
skrb ž, F29, accuratio, ṡkarb, fli6; anxietas, ṡkerb, nuja; concurare, oṡkerbéti, ṡkerb iméti; cura, -ae, ṡkerb, fliṡ; diligentia, flis, ṡkerb; dormire in utramvis aurem, pres ṡkerbi ſpati; negligenter, nemarnu, pres ṡkarby; scrupulosè, teshku, s'ſtrahom, inu ṡ'ṡkarbjó; sedulitas, fliṡ, ṡkarb
Svetokriški
skrb -i ž skrb: vſe vaſse dellu, inu skerb im. ed. je sebstojn ǀ druge miſli, inu skerbi rod. ed. nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ te nar manshi skarbi rod. ed. nemash de bi dusho osdravil ǀ obene skerbj rod. ed., inu misli na tu vezhnu neimeti ǀ de ſi lih veliku opravila, inu ſkerbi rod. ed. poſvejtne ima ǀ to nar manshi skerb tož. ed. ſi neusameio, de bi njeh dushe isvelizhene bile ǀ vſo skarb tož. ed., inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne lushte postavio ǀ Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb tož. ed. Iobavo ǀ S. Auguſtinus je v'veliki skarbi mest. ed. ſe nashal ǀ imate s' vſem fliſſam, s' vſo skerbio or. ed., kakor de bi obeniga druſiga opravila neimeli, klizat, iskat, vishat ǀ pregajnenie, skerbi im. mn., inu reue ſò jo martrale ǀ te poſvejtne ſkerbi im. mn., inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ſkerbi im. mn. ſò bile Iskariota taku oſlepile, inu obnorele ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge ſkerby im. mn. pozhivaio ǀ My imamo tulikajn nesrezh, nadloh, pregaineina, tulikajn skerbi rod. mn., de nevemo kej nam glava ſtoy ǀ KuliKajn sKarbi rod. mn., inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ sa volo njegoviga opravila, inu skerbj rod. mn. nej mogal molit ǀ ſtu, inu ſtu skerby rod. mn. vam ſe po glavi meisheio ǀ de ſi lih ima veliku opravila, ſkerbij rod. mn., blaga, inu otrouk ǀ s'en sgubleni denar tulikajn skarby rod. mn., tulikajn neperloshnosti ta zhlovik ſi vsame ǀ Ioseph je imel veliku skerbij rod. mn., inu opravila ǀ vy ſte velike skerby tož. mn., velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ s'ſkerbami or. mn. tiga blaga, inu s'shejlami tiga shivota
Celotno geslo
Megiser
skrb -i samostalnik ženskega spola
Besedje16
skrb sam. ž ♦ P: 38 (TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Farmacija
Farmacija
Jezikovna
Podobni samostalniki z različnim sklanjanjem: »prejem«, »predujem«; »smrt«, »skrb«, »obrt«
Navedel bom dva primera, v slovničnem smislu, zelo podobnih samostalnikov, ki pa se v posameznem sklonu sklanjata/jo različno.
Prvi primer: prejem in predujem
Skupne značilnosti: prva moška sklanjatev, ista končnica v imenovalniku
Sklanjatev v rodilniku: prejema predujma
Zakaj se pri samostalniku predujem drugi e izpusti?
Lahko dodam še to, da se mi izgovorjava predujma sliši smešna oziroma čudna. Se mi z e-jem sliši veliko lepše, in tudi mislim, da je raba z e-jem v izgovorjavi pogostejša, kot pa brez.
Drugi primer: smrt, skrb in obrt
Skupne značilnisti: 2. ženska sklanjatev, polglasnik pred r-jem
Sklanjatev v dajalniku ali orodniku dvojine: smrtma, skrbema in obrtma/obrtema
Zakaj različno sklanjanje v dajalniku oziroma orodniku dvojine pri samostalnikih smrt in skrb? Pri samostalniku obrt pa sta možni celo dve možnosti. Vsaj tako navaja moj vir informacij. Ali obstaja kakšno pravilo, na podlagi katerega veš, kako se sklanjajo takšni in podobni samostalniki v orodniku in dajalniku dvojine? Kako veš, kje sta možni obe rešitvi, kot recimo pri samostalniku obrt?
Število zadetkov: 20
Dostopnost