skrájnost -i ž (ȃ)
1. kar se zelo razlikuje od povprečnega, navadnega: izogibati se skrajnosti; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do skrajnosti; nagibati se k skrajnostim; odločil se je za skrajnost; njegova lirika niha med skrajnostmi / ekspr. med obema skrajnostma je velik prepad / skrajnost trditve je očitna
● ekspr. gnati stvar do skrajnosti zelo pretiravati; ekspr. padati, prehajati iz skrajnosti v skrajnost pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer; iti v skrajnost zelo pretiravati v kaki stvari
2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do skrajnosti izraža najvišjo mogočo mero, stopnjo: do skrajnosti izrabiti prostor; biti do skrajnosti izčrpan, utrujen; lok je napet do skrajnosti; bilo mu je do skrajnosti neprijetno / do skrajne skrajnosti pošten
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Pregovori
skrajnostV VARIANTI IZRAZOV: Nasprotja se privlačijo
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Jezikovna
Izpadanje samoglasnikov pri pregibanju: »skrajnost«
Zanima me, kakšno je pravilo za izpadanje vokalov (v oklepaju) pri naslednjih besedah – skrajnost (med dvema skrajnost(i)ma) in brezposel(e)n. Je razlog v nedruženju nezvočnikov? In še, npr.: ljubljan(j)ski, je seveda brez -j. Kakšno pa je pravilo za izpad -j pred končnico -ski? Zvočniki?
Pravopis
skrájen -jna -o (ȃ) ~ napor
skrájni -a -o (ȃ) ~ rok za oddajo
skrájnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ trditve; poud. do ~i izčrpan |zelo|; števn. nagibati se k ~im
skrájni -a -o (ȃ) ~ rok za oddajo
skrájnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ trditve; poud. do ~i izčrpan |zelo|; števn. nagibati se k ~im
Število zadetkov: 7
Dostopnost