skózi1 tudi skóz prisl. (ọ̑)
1. izraža premikanje ali usmerjenost z ene strani na drugo
a) glede na širino, globino: bila je taka gneča, da sem se komaj prebil skozi; žebelj je prišel skozi, ker si premočno udarjal; rezina kruha je bila tanka, da se je skozi videlo / podplati so bili skozi preluknjani
b) glede na omejeno, zoženo površino: ko bomo potovali skozi, se bomo ustavili pri vas; on je zanesljiv, le spustite ga skozi; odprl je vrata, da bi videl skozi; vse je odprto in veter vleče skozi; elipt. tu ne morem skozi / tod skozi še nismo šli; splezaj tu skozi / vlak je peljal skozi predor in ko je bil skozi, je zapiskal
2. pog. nenehno, ves čas: skozi je imel občutek, da je nekaj narobe; skozi se potepa okoli; skozi je zabavljal; tako lepo je, da bi skozi živel tukaj / delati pa tudi ne morem kar skozi; pri bolniku je bedela skozi do jutra
3. nižje pog., navadno v zvezi iti, priti skozi izraža uspešen, pozitiven potek, konec glagolskega dejanja: s tem denarjem ne pridemo skozi; v primerjavi z drugimi ponesrečenci je še dobro prišel skozi; poceni je prišel skozi, čeprav so ga ustavili policisti; upajmo, da bomo s to ceno prišli skozi; vesela je bila, da je njena prošnja končno šla skozi; pri računstvu še vedno ni znal, čeprav sva šla včeraj petkrat skozi ponovila snov; še vedno to bereš, delaš? Sem že skozi
● dati skozi nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; nižje pog. verjamem mu, saj sem vse to tudi sam dal skozi doživel, prestal; pog. samo še to zadevo spravim skozi jo uredim; pog. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; pog. lačen je, da se skozi vidi skozenj; pog. skozi ob cesti so stali avtostoparji ob vsej dolžini ceste; nar. njena bolezen ga skozi bolj skrbi vedno bolj; prim. skozinskoz
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
skózi2 tudi skóz predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka skóz- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo
a) glede na širino, globino česa: izvrtati predor skozi led, steno; ličinka se pregrize skozi ovoj / preriniti se skozi gnečo, množico; skozi meglo so videli obrise stolpnic; skozi zavese je prihajalo dovolj svetlobe / čistiti tekočino skozi filter; gledati skozi ključavnico; skočiti, vreči skozi okno; presejati skozi sito; oditi skozi zadnja vrata; šipe so bile umazane, da se je komaj videlo skoznje / ostanki hrane se izločajo skozi črevo; dihati skozi nos / skozi obleko je začutila hlad; skozi stene se vse sliši; pren. misel mu je šinila skozi možgane; prebiti se skozi težave
♦ geom. premica gre skozi točko P
b) glede na omejeno, zoženo površino: iti po bližnjici skozi gozd; voziti skozi mesto; potovati skozi Slovenijo; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; peljati se v Zagreb skozi Zidani most / iti skozi vse sobe
2. za izražanje časa, v katerem se
a) kaj godi; čez2: skozi poletje živi ob morju, pozimi doma; opravil je vse, kar se mu je nabralo skozi teden; tako konzervirana hrana se skozi (vso) zimo ne pokvari / ekspr. skozi vse življenje je imel srečo
b) z oslabljenim pomenom kaj godi nepretrgano: skozi tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja; varčevati skozi ves mesec
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: odgovoriti skozi kašelj, smeh; ekspr. tu me boli, je izdavila skozi jok
3. za izražanje načina, kako dejanje poteka: govori razločno in ne skozi nos; žvižgati skozi zobe
// publ. za izražanje merila, vodila: gledati napredek skozi proizvodnjo in večjo produktivnost dela / naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu
// za izražanje sredstva, posrednika: opazovati okolico skozi daljnogled; ekspr. življenje gleda skozi rožnata očala / publ.: čuti dolžnost, da širi to zavest skozi svojo umetniško izpoved z umetniško izpovedjo; ustvariti moreče vzdušje skozi groteskne podobe / publ. govoriti, izpovedovati se skozi značaje svojih junakov
4. star. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja; zaradi: ta organizacija je postala pomembnejša skozi kritike nasprotnikov; dobiti večje dohodke tudi skozi slabe delovne pogoje
5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, navadno v zvezi z iti za izražanje, da je kdo omejen čas deležen tega, kar določa sobesedilo: ti ljudje so šli skozi narodnoosvobodilni boj; pred vojno je šel skozi številne ječe je bil pogosto zaprt; elipt. kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja; šel je skozi veliko trpljenje / skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev / publ.: ta predlog mora iti še skozi strokovni svet mora ga obravnavati strokovni svet; zazidalni načrt mora skozi zbore občanov
6. za izražanje natančnejše določitve, razvrstitve v okviru celote: stanuje v Rožni dolini, Cesta dve skozi dvaindvajset; poštni predal pet skozi ena [5/1]
● pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. prebiti se skozi knjigo, podatke s težavo prebrati, preštudirati; pog. peljati skozi rdečo luč skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan
1. za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo
a) glede na širino, globino česa: izvrtati predor skozi led, steno; ličinka se pregrize skozi ovoj / preriniti se skozi gnečo, množico; skozi meglo so videli obrise stolpnic; skozi zavese je prihajalo dovolj svetlobe / čistiti tekočino skozi filter; gledati skozi ključavnico; skočiti, vreči skozi okno; presejati skozi sito; oditi skozi zadnja vrata; šipe so bile umazane, da se je komaj videlo skoznje / ostanki hrane se izločajo skozi črevo; dihati skozi nos / skozi obleko je začutila hlad; skozi stene se vse sliši; pren. misel mu je šinila skozi možgane; prebiti se skozi težave
♦ geom. premica gre skozi točko P
b) glede na omejeno, zoženo površino: iti po bližnjici skozi gozd; voziti skozi mesto; potovati skozi Slovenijo; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; peljati se v Zagreb skozi Zidani most / iti skozi vse sobe
2. za izražanje časa, v katerem se
a) kaj godi; čez2: skozi poletje živi ob morju, pozimi doma; opravil je vse, kar se mu je nabralo skozi teden; tako konzervirana hrana se skozi (vso) zimo ne pokvari / ekspr. skozi vse življenje je imel srečo
b) z oslabljenim pomenom kaj godi nepretrgano: skozi tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja; varčevati skozi ves mesec
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: odgovoriti skozi kašelj, smeh; ekspr. tu me boli, je izdavila skozi jok
3. za izražanje načina, kako dejanje poteka: govori razločno in ne skozi nos; žvižgati skozi zobe
// publ. za izražanje merila, vodila: gledati napredek skozi proizvodnjo in večjo produktivnost dela / naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu
// za izražanje sredstva, posrednika: opazovati okolico skozi daljnogled; ekspr. življenje gleda skozi rožnata očala / publ.: čuti dolžnost, da širi to zavest skozi svojo umetniško izpoved z umetniško izpovedjo; ustvariti moreče vzdušje skozi groteskne podobe / publ. govoriti, izpovedovati se skozi značaje svojih junakov
4. star. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja; zaradi: ta organizacija je postala pomembnejša skozi kritike nasprotnikov; dobiti večje dohodke tudi skozi slabe delovne pogoje
5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, navadno v zvezi z iti za izražanje, da je kdo omejen čas deležen tega, kar določa sobesedilo: ti ljudje so šli skozi narodnoosvobodilni boj; pred vojno je šel skozi številne ječe je bil pogosto zaprt; elipt. kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja; šel je skozi veliko trpljenje / skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev / publ.: ta predlog mora iti še skozi strokovni svet mora ga obravnavati strokovni svet; zazidalni načrt mora skozi zbore občanov
6. za izražanje natančnejše določitve, razvrstitve v okviru celote: stanuje v Rožni dolini, Cesta dve skozi dvaindvajset; poštni predal pet skozi ena [5/1]
● pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. prebiti se skozi knjigo, podatke s težavo prebrati, preštudirati; pog. peljati skozi rdečo luč skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan
Pravopis
skózi prisl. (ọ̑)
1. smer. prostor. Tod ~ se lahko pride ven; Ko bomo potovali ~, se bomo ustavili pri vas
2. čas., neknj. pog.: ~ hodi okoli nenehno; Želel bi ~ živeti tukaj ves čas
1. smer. prostor. Tod ~ se lahko pride ven; Ko bomo potovali ~, se bomo ustavili pri vas
2. čas., neknj. pog.: ~ hodi okoli nenehno; Želel bi ~ živeti tukaj ves čas
Pravopis
skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
skọ̑zi predl. s tož.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
skozi prisl., F41, eremigare, ṡkuṡi prepelati; istuc, leunód, tám ṡkuṡi, tod ṡkuṡi; perflare, prepihati, vſeṡkuṡi pihati, ṡkuṡi pihati; perfluere, ṡkuṡi tezhi; perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál de ſe ṡkuṡi vidi; perterebrare, ṡkuṡi prevertati; pertransiri, ṡkuṡi jiti, ṡkuṡi preiti; pervadere, prehoditi, preiti, ṡkuṡi pelati
Vorenc
skozi predl., F62, I. colare, ziditi, ṡkuṡi ſytu, ali eno ruto; conniuere, pregledati, perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati; cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti; eliminatus, -a, -um, vunkai ṡkuṡi vrata pahnîen; errhinum, arznia, katera ſe ṡkuṡi nus notar vṡame; incernere, ṡkuṡi ſytu ſjati; pervius, -a, -um, enu meiſtu ṡkuṡi kateru ſe hodi; petavistes, kateri ṡkuṡi obrózh ṡkaka; prospicere, ṡkuṡi ukna gledati, ali lukati, pogledati; II. arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; â Scipione victus sum, jeſt ſim ṡkuṡi Scipiona premoẛhen; exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu ṡhègne odvṡèti; fataliter, ṡkuṡi Boṡhyo previdnoſt; operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga duhá; per gratiam dei, po Boṡhji miloſti, ṡkuṡi Boṡhyo miloſt; precariò, ṡkuṡi proſhnîo, ali ṡkuṡi poſſoilu; sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena; tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou
Svetokriški
skozi1 prisl. skozi: kei bo nashal takushnu tardu oblazhilu, de taiste ne bodo mogle skusi pojti ǀ roko ſkuſi, inu ſkuſi ſi prebode
Svetokriški
skozi2 predl. s tož. 1. skozi: skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila ǀ gleda s'kusi eno shpralizo ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa vidit mogal ǀ s'to nar vekshi nevarnostio skusi cello vojsko nijh saurashniku ſo preshli ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize 2. s posredovanjem, s pomočjo, z: skuſi Ieremia mozhnu ſe toshi ǀ aku li my skuſi naſhe grehe nebomo ſe neuredni ſturili, te S. proshne delleſhni ratat ǀ s'kusi greh taku ſlap rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ S. Roka je Bug oskerbel s'kuſi eniga pſa ǀ ſte vejdili kaj ſim jest skusi vſta Saphonia djal ǀ Vſakoteri pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco ǀ muzh is Katero Bug je bil pognadal Mario Divizo, de skusij ne muzh ti drugi Krajlujejo ǀ Bug tebe s' kuſi Pridigarje h'tebi vabi ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus ǀ Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ je te ner lepshi della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo ǀ s'huſi Kateru nam hozhe dat sastopit de nar raijshi prebiva v'nashm, ſerzu ǀ de bi ſe resodela miloſt Boshia shuſii njega Drugi pomen je kalk po nem. durch; → vseskozi
Celotno geslo
Megiser
skozi predlog
Besedje16
skozi1 prisl. ♦ P: 19 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DAg 1585, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Besedje16
skozi2 predl. ♦ P: 47 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
Celotno geslo
Kostelski
Jezikovna
Besedna zveza s predlogom »skozi«
Ali je zapis razvijanje dobrega poslušanja skozi navodila ustrezen?
Svetokriški
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti: karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči: En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti: ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati: Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo: letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
Čebelarstvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost