sklénjen -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ obroč; ~a vrsta
sklénjeni -a -o (ẹ́) gozd. ~ gozd; ~a črta
sklénjenost -i ž, pojm. (ẹ́)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
sklenjen1 del., F6, anxioma, -tis, enu takeſhnu govorjenîe, v'katerim je ena beſſéda s'tó drugo ṡklenîena; attiguus, -a, -um, v'kupai derṡhèze, po verſti, tik, ſkleplenu, ali ṡklenênu; cardinatus, ena v'kup ſtiſnîena reizh, v'kup s'ẛhteklanu, ali ṡklenîenu, kakòr zimermani leis vèẛhejo; ictum foedus, ſturjena ṡavèṡa, ṡklenîena; junctus, -a, -um, v'kúp ṡklenîen; statum est semel mori, je poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti
Vorenc
Svetokriški
sklenjen -a prid. 1. sklenjen: sklenena im. ed. ž oſtane ta obluba ǀ tedaj sklenenu im. ed. s ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ Tedai sklenenu im. ed. s oſtane, de vashi grehi ſò ursoh, de vasha Gospoiska je huda 2. zaprt: Dauid je pohleunu Boga proſsil de bi njega vsta, inu shnable sklenene im. mn. ž bile, debi nemogal govorit
Besedje16
SSKJ²
skleníti sklénem dov. (ī ẹ́)
1. dati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: skleniti člen verige; skleniti obroč, verigo; členek verižice se z roko ni dal skleniti / vrtnici sta se nad spomenikom sklenili
// v zvezi z roka dati končna dela rok skupaj, da s telesom tvorita krožno, nepretrgano obliko: skleniti roke okrog kolen, nad glavo / skleniti roke k molitvi dati jih v položaj, da se dlani in prsti dotikajo ali prepletajo
2. narediti, da pridejo s konci povezani deli v celotni dolžini skupaj tako, da prehod ni mogoč: skleniti čeljusti; ustnice so se spet sklenile / skleniti pest narediti, stisniti
3. narediti, da si členi, deli česa sledijo nepretrgano, brez presledkov, ki bi omogočali prehod: prijeli so se za roke in sklenili krog / vojaškim enotam je uspelo skleniti obroč okoli mesta; vrsta čakajočih se je pretrgala in spet sklenila / z mostom skleniti cestno zvezo med obalo in otokom jo narediti nepretrgano, povezati
4. končati: skleniti govor z vzklikom; publ. delegacija je sklenila obisk / skratka, bilo je lepo, je sklenil brat / skleniti krog predavanj, vprašanj; s to tekmo so nogometaši sklenili sezono / ekspr. skleniti svoje dni, krog življenja, življenjsko pot, življenje umreti
5. navadno z glagolskim samostalnikom z izrazitvijo soglasja narediti, da nastane kaj, kar koga povezuje s kom drugim: sklenili so dogovor; skleniti s kom kupčijo, pogodbo, vojaško zvezo / skleniti poznanstvo, prijateljsko razmerje
6. navadno z nedoločnikom določiti, kar se hoče, želi narediti
a) po premisleku: sklenil je oditi; trdno je sklenil, da vse pove / sam pri sebi, ekspr. v srcu kaj skleniti
b) po končani obravnavi, razpravi: na seji so sklenili pomembne stvari; soglasno so sklenili, da vztrajajo pri svojih zahtevah
● ekspr. z njimi je sklenil vse račune do njih nima več nobenih obveznosti; z njimi ne želi več imeti stikov; zastar. skleniti se v posvet zbrati se (v krogu)
♦ elektr. skleniti navitje; pravn. skleniti zakonsko zvezo poročiti se
1. dati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: skleniti člen verige; skleniti obroč, verigo; členek verižice se z roko ni dal skleniti / vrtnici sta se nad spomenikom sklenili
// v zvezi z roka dati končna dela rok skupaj, da s telesom tvorita krožno, nepretrgano obliko: skleniti roke okrog kolen, nad glavo / skleniti roke k molitvi dati jih v položaj, da se dlani in prsti dotikajo ali prepletajo
2. narediti, da pridejo s konci povezani deli v celotni dolžini skupaj tako, da prehod ni mogoč: skleniti čeljusti; ustnice so se spet sklenile / skleniti pest narediti, stisniti
3. narediti, da si členi, deli česa sledijo nepretrgano, brez presledkov, ki bi omogočali prehod: prijeli so se za roke in sklenili krog / vojaškim enotam je uspelo skleniti obroč okoli mesta; vrsta čakajočih se je pretrgala in spet sklenila / z mostom skleniti cestno zvezo med obalo in otokom jo narediti nepretrgano, povezati
4. končati: skleniti govor z vzklikom; publ. delegacija je sklenila obisk / skratka, bilo je lepo, je sklenil brat / skleniti krog predavanj, vprašanj; s to tekmo so nogometaši sklenili sezono / ekspr. skleniti svoje dni, krog življenja, življenjsko pot, življenje umreti
5. navadno z glagolskim samostalnikom z izrazitvijo soglasja narediti, da nastane kaj, kar koga povezuje s kom drugim: sklenili so dogovor; skleniti s kom kupčijo, pogodbo, vojaško zvezo / skleniti poznanstvo, prijateljsko razmerje
6. navadno z nedoločnikom določiti, kar se hoče, želi narediti
a) po premisleku: sklenil je oditi; trdno je sklenil, da vse pove / sam pri sebi, ekspr. v srcu kaj skleniti
b) po končani obravnavi, razpravi: na seji so sklenili pomembne stvari; soglasno so sklenili, da vztrajajo pri svojih zahtevah
● ekspr. z njimi je sklenil vse račune do njih nima več nobenih obveznosti; z njimi ne želi več imeti stikov; zastar. skleniti se v posvet zbrati se (v krogu)
♦ elektr. skleniti navitje; pravn. skleniti zakonsko zvezo poročiti se
- sklenívši zastar.:
sklenivši roke, so začeli peti
- sklénjen -a -o:
sklenjen obroč; sklenjena vrsta; pogodba je sklenjena; raziskava še ni sklenjena; sklenjeno je, da se vrnemo
● ekspr. njegovo potovanje je sklenjena stvar odpotoval bo, ne da bi se o tem še kaj razpravljalo
♦ avt. sklenjena črta neprekinjena črta; geom. sklenjena krivulja; gozd. sklenjeni gozd gozd, v katerem se krošnje prekrivajo ali vsaj medsebojno dotikajo; prisl.: vojaška enota se je premikala sklenjeno
Število zadetkov: 7
Dostopnost