Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
skleníti sklénem dov. (ī ẹ́)
1. dati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: skleniti člen verige; skleniti obroč, verigo; členek verižice se z roko ni dal skleniti / vrtnici sta se nad spomenikom sklenili
// v zvezi z roka dati končna dela rok skupaj, da s telesom tvorita krožno, nepretrgano obliko: skleniti roke okrog kolen, nad glavo / skleniti roke k molitvi dati jih v položaj, da se dlani in prsti dotikajo ali prepletajo
2. narediti, da pridejo s konci povezani deli v celotni dolžini skupaj tako, da prehod ni mogoč: skleniti čeljusti; ustnice so se spet sklenile / skleniti pest narediti, stisniti
3. narediti, da si členi, deli česa sledijo nepretrgano, brez presledkov, ki bi omogočali prehod: prijeli so se za roke in sklenili krog / vojaškim enotam je uspelo skleniti obroč okoli mesta; vrsta čakajočih se je pretrgala in spet sklenila / z mostom skleniti cestno zvezo med obalo in otokom jo narediti nepretrgano, povezati
4. končati: skleniti govor z vzklikom; publ. delegacija je sklenila obisk / skratka, bilo je lepo, je sklenil brat / skleniti krog predavanj, vprašanj; s to tekmo so nogometaši sklenili sezono / ekspr. skleniti svoje dni, krog življenja, življenjsko pot, življenje umreti
5. navadno z glagolskim samostalnikom z izrazitvijo soglasja narediti, da nastane kaj, kar koga povezuje s kom drugim: sklenili so dogovor; skleniti s kom kupčijo, pogodbo, vojaško zvezo / skleniti poznanstvo, prijateljsko razmerje
6. navadno z nedoločnikom določiti, kar se hoče, želi narediti
a) po premisleku: sklenil je oditi; trdno je sklenil, da vse pove / sam pri sebi, ekspr. v srcu kaj skleniti
b) po končani obravnavi, razpravi: na seji so sklenili pomembne stvari; soglasno so sklenili, da vztrajajo pri svojih zahtevah
● ekspr. z njimi je sklenil vse račune do njih nima več nobenih obveznosti; z njimi ne želi več imeti stikov; zastar. skleniti se v posvet zbrati se (v krogu)
♦ elektr. skleniti navitje; pravn. skleniti zakonsko zvezo poročiti se
    sklenívši zastar.:
    sklenivši roke, so začeli peti
    sklénjen -a -o:
    sklenjen obroč; sklenjena vrsta; pogodba je sklenjena; raziskava še ni sklenjena; sklenjeno je, da se vrnemo
    ●     ekspr. njegovo potovanje je sklenjena stvar odpotoval bo, ne da bi se o tem še kaj razpravljalo
    ♦     avt. sklenjena črta neprekinjena črta; geom. sklenjena krivulja; gozd. sklenjeni gozd gozd, v katerem se krošnje prekrivajo ali vsaj medsebojno dotikajo; prisl.: vojaška enota se je premikala sklenjeno
Pravopis
skleníti sklénem dov. sklêni -íte; sklênil -íla, sklênit, sklénjen -a, star. sklenívši; sklénjenje; (sklênit) (í/ȋ ẹ́) kaj ~ člen verige; ~ dogovor; ~ obroč okrog mesta; publ. ~ obisk končati
skleníti se sklénem se (í/ȋ ẹ́) Vrsta čakajočih se je sklenila
Celotno geslo Sinonimni
skleníti sklénem dov.
1.
kaj navadno z nedoločnikom določiti, kar se po premisleku hoče, želi narediti
SINONIMI:
2.
kaj določiti, kar se po končani obravnavi, razpravi hoče, želi narediti
SINONIMI:
zastar. dogovoriti
GLEJ ŠE SINONIM: zaključiti
GLEJ ŠE: obstopiti, obstopiti, poročiti se, poročiti se, spoprijateljiti se, sporazumeti se, stisniti, umreti, umreti, umreti, umreti, zavarovati, zavarovati, zavarovati
Celotno geslo Frazemi
skleníti Frazemi s sestavino skleníti:
skleníti krávjo kupčíjo
Celotno geslo Etimološki
sklenīti – glej -klenīti, -klẹ̑pati
Pleteršnik
skléniti, sklę́nem, vb. pf. 1) fest zusammenfügen; sodu doge z obročem s.; s. roke, die Hände falten; zusammenschließen, Cig.; s. pse. die Hunde koppeln, Cig.; Pod bledo luno se nad njo Duhovi so sklenili, Preš.; s. po zakletju: sklenjen volk, ein gebannter Wolf, Cig.; s. se, sich schließen, zugehen (von einer Wunde), Cig.; sich vereinigen: da sklenete se enkrat najni poti, Preš.; s. se s kom v molitev, Burg.; sklenjeni z družbo izvoljenih, Burg.; s sklenjenimi močmi, mit vereinten Kräften, Cig.; — 2) zuende bringen, schließen; s. pridigo, sejo; — s. račun, eine Rechnung abschließen, Cig.; — das Leben schließen, sterben: sklenil je; — 3) abschließend zustande bringen, schließen; kup, pogodbo, zavezo, zakon, mir s.; — pesem s., verfassen: Jaz sem tako pesen sklenil, Da se medved je oženil, Npes.-M.; — 4) den Schluss ziehen, folgern, schließen: s. kaj iz česa, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) einen Beschluss oder einen Vorsatz fassen, beschließen, sich vornehmen; sodbo s., ein Urtheil fällen, Cig.; kaj ste sklenili?; vojsko s.; trdno je sklenil, da se bode poboljšal (ali: poboljšati se); Zdaj si bom tako sklenil, Dekletom ne bom več verjel, Npes.-K.; — (v poslednjih pomenih po zgledu nem. schließen, beschließen).
Celotno geslo Pohlin
skleniti [sklenīti sklẹ́nem] dovršni glagol
  1. skleniti, zaključiti
  2. določiti
Celotno geslo Hipolit
skleniti glagol

PRIMERJAJ: sklenjen

Vorenc
skleniti1 dov., F17, compaginare, v'kupai ṡkleniti; comprimere, v'kúp ſtiſniti, ṡkleniti, ſtiṡkati, lotrovati; concludere, ṡkleniti, ṡaklopiti, ṡapréti; coniungere, ṡkleniti, v'kúp ſtekniti, ẛdruṡhiti, ẛvèṡati, sarozhiti; construere, zimprati, nakladati, v'kúp ṡloṡhiti, naloṡhiti, ṡkleniti; decernere, odlozhiti, ſpoṡnati, obſoditi, reṡlozhiti, ṡkleniti, ſvojo mainungo povédati; decidere litem, pravdo opraviti, pravdo reṡlozhiti, ṡkleniti; decretare, ṡkleniti; definire, reṡlozhiti, ṡkleniti; Taku je tú ſvetu ukupsbiraliſzhe Gnadlivih Cardinalou sklenilu; definire et concludere orationem, enu govorjenîe ṡkleniti; ferire foedus, eno ṡavèṡo ṡkleniti, ſturiti; foedera ferire, ene ṡavèṡe ſturiti, ali ṡkleniti; icere foedus, eno ṡavèṡo gori vdariti, ṡkleniti, ſturiti; jungere, v'kúp ṡklépati, v'kúp ṡkleniti; pactilis, -le, kar ſe more v'kupai ṡkleniti; pepigi, ſim ṡklenil, ṡglihal
Vorenc
skleniti2 dov., dejugare, s'jarma ſnèti, ṡkleniti, reṡkleniti
Svetokriški
skleniti -nem dov. 1. ugotoviti, predvideti: jeſt drusiga nemorem sklenit nedol., ampak de G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ is mirakelnou ſe more sklenit nedol. ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ is tiga sklenem 1. ed., de je Krail nebeſkiga krajleſtva ǀ shiher sklenesh 2. ed., de nebeſku krajleſtvu je tvoje ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu, sklene 3. ed. rekozh ǀ S'klene 3. ed. S. Bernardus ǀ od ene takushne dushe shiher ſe ſklene 3. ed. de bo pogublena ǀ Kir ta Vuzheni Selina slene 3. ed. ǀ aku ſupet je v'tatvinj ſapopaden, prezej sklenemo 1. mn. de bò na gauge obſojen ǀ shiher sklenete 2. mn. de v' nebeski Jeruſalem shlishi ǀ shiher sklenite 2. mn., de bo en dober drev ǀ kadar ſoſſedje vidio, de Mosh je veſſel, skleneio 3. mn. de Shena je Synu rodila ǀ Vsy Theologi sklenejo 3. mn., Kakor ta Vuzheni Suarez je sapiſsal ǀ Sedaj is tega doli vſimimo, sklenimo vel. 1. mn., inu rezimo ǀ Sdaj sklenite vel. 2. mn. vy greshnize, inu greshniki, koku vam ſe bò godilu na ſodni dan ǀ sakaj tedaj bi jeſt nesklenil +del. ed. m, de vſy bote isvelizhani ǀ Arzati bodo sklenili del. mn. m de bolesan je nevarna 2. končati: vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo skleniti nedol. ǀ samerkai to historjo is katero mojo pridigo sklenem 1. ed. ǀ Skelenem 1. ed. s'tem Kar piſſe Ruffinus ǀ S. Klenem 1. ed. s'taisimi beſsedami, Katere enkrat S. Grogor je bil piſsal Brunichildi Krajlizi ǀ shlene 3. ed., Gospud Dohtar pomogajtemi ǀ trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo 3. mn. ǀ Satorai bom sklenil del. ed. m s'Tertullianam ǀ bom sklenu del. ed. m s'S: Bernardam ǀ Andohtlivu; inu brumnu shivite, de andohtlivu bote tudi sklenilè del. mn. ž vashe shiveine 3. dogovoriti se: K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora, de bi ſnubil inu tu shenituaine sklenil del. ed. m ǀ kadaj bodo myr sklenili del. mn. m s' ludmy ǀ ſhenitovajne ſo bily ſklenili del. mn. m 4. odločiti se: Gospud Bug, kadar je bil sklenil del. ed. m zhloveka ſtuarit po ſvoim pildu ǀ od vekoma je sklenu del. ed. m, kaj nam hozhe, ali n' hozhe dati ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila del. ed. ž s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ Iudje kadar ſo bily sklenili del. mn. m de hozheo Christusa vumorit ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili del. mn. m, de hozheo en lep dvor puſtiti ſydat
Celotno geslo Megiser
skleniti dovršni glagol
Besedje16
skleniti glag. dov. ♦ P: 7 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
skleniti
Celotno geslo Kostelski
skleniti ► skˈleːnt skˈlẹːnen dov.
Jezikovna
Kateri glagol uporabiti: »zaključiti« ali »skleniti«?

Zanima me, katera beseda je bolj primerna, zaključiti ali skleniti. Vem, da smo namesto »zaključek« pisali »sklep«. Bi bilo zato bolje tudi v spodnjih primerih uporabljati glagol skleniti?

Zaključili/Sklenili smo leto 2017. Osnovnošolci bodo bralno značko zaključili/sklenili v naši knjižnici.

Celotno geslo Hipolit
skleniti se glagol

PRIMERJAJ: sklenjen

Vorenc
skleniti se dov., abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati
Celotno geslo Megiser
skleniti se dovršni glagol
Besedje16
skleniti se glag. dov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Število zadetkov: 20