sevéda člen. (ẹ̑)
1. izraža samoumevnost trditve: z njegovim mnenjem se seveda ni mogoče strinjati; s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv; ti se ga boš seveda še spomnil; po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo, vojaško, seveda; večkrat je šel v gostilno, če je imel denar, seveda; pomeni se s sosedom, seveda mirno, brez prepira / v vezniški rabi vse imam, kar potrebujem. Seveda mi pa še nekaj manjka
// na začetku novega odstavka opozarja na prehod k drugi misli: seveda je poleg luči pomembna sestavina Župančičeve poezije tudi tema
2. izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: seveda, vem, da je hudo; tega ne bi smel reči, seveda ne; še očeta bom vprašal. Seveda, le vprašaj ga; hočeš požirek vina? Seveda, kar natoči mi ga / ali misliš, da se nam bo posrečilo? Seveda, seveda
// izraža pritrjevanje: ali sploh imaš še tisto sliko? Seveda, imam jo; ali greš z menoj? Seveda, grem; no, seveda, saj veš, da ti zaupam
● iron. seveda, še nagrado bi rad izraža močno zanikanje, zavrnitev
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
sevéda soglaš. člen. (ẹ̑) S takim mnenjem se ~ ni mogoče strinjati; Imam, kar potrebujem. Seveda pa mi še nekaj manjka; ~, vem, da je hudo
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
sevẹ̑da člen.
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Črnovrški
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 9
Dostopnost