Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ségati -am nedov. (ẹ̄)
1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko
2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet
3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo
// biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč
4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali
5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih
● 
ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače)
    segajóč -a -e:
    do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem
Pravopis
ségati -am nedov. -ajóč, -áje; séganje (ẹ́; ẹ̑) Voda ~a do hiš; ~ v vrečo; ~ po knjigi; poud. segati po čem ~ le po najboljših čistilih |jih uporabljati|; pogosto ~ ~ dobrih knjigah |brati dobre knjige|; večkrat ~ ~ steklenici |piti alkoholne pijače|
Celotno geslo Sinonimni
ségati -am nedov.
1.
navadno s prislovnim določilom iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj
SINONIMI:
posegati, ekspr. grabiti, knj.izroč. posezati, pog. sezati
2.
s prislovnim določilom zajemati določeno časovno obdobje
SINONIMI:
posegati, knj.izroč. posezati, knj.izroč. sezati
3.
s prislovnim določilom biti, nahajati se v prostoru do kod
SINONIMI:
pog. iti, zastar. raztegati se, ekspr. raztezati se, knj.izroč. sezati
GLEJ ŠE SINONIM: uporabljati
GLEJ ŠE: piti, prekinjati
Celotno geslo Vezljivostni G
ségati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj iztegovati se na/v kaj / po kom/čem / kam
Pogosto je segal na pladenj s pecivom.
2.
kdo/kaj zajemati v kaj / po čem / kam s kom/čim
V pripovedovanju / S pripovedovanjem je segal daleč nazaj v preteklost.
3.
kdo/kaj nahajati se od—do koga/česa / v/čez kaj / od/do kod
Smrad iz tovarne sega do mesta.
Celotno geslo Frazemi
ségati Frazemi s sestavino ségati:
ségati do strôpa, ségati po zvézdah, ségati za zvézdami
Celotno geslo Etimološki
sẹ̄gati -am nedov.
Pleteršnik
sę́gati, -am, vb. impf. ad seči (sežem); langen, (nach einer Sache) greifen; ne segaj po vse, kar vidiš! Dalm.; gospoda daleč sega, der Großen Arm reicht weit, Cig.; na-te hoče segati z mnogotero izkušnjavo, Krelj; po tujem, ljudskem s., sich fremdes Gut anmaßen; eingreifen, Eingriffe thun; s. v tuje pravice; v nauk s., sich in die Lehre einmengen, Ravn.; v besedo s. komu, jemandem öfters ins Wort fallen; — reichen; s. do —; zmerom dalje s., sich immer mehr ausbreiten; — za kožo s. komu, jemanden recht nahe angehen, Nov.; — postave ne segajo nazaj (wirken nicht zurück), DZ.
Prekmurski
ségati -am nedov.
1. segati, iztegovati roko: Nyúlni; szégati KOJ 1833, 167; Neszégaj po nájbougsih 'salozaj (falataj) KOJ 1845, 36; pri obá ségajo prednje roké pod koleno AI 1878, 7; i edna zmeslinga drügoj vrôke szégala AI 1875, kaz. br. 3
2. pri širjenju nahajati se do kod: voda vise szégüje AIP 1876, br. 3, 1; Skôz oken pa svetlost séga vu stanico BJ 1886, 7
Celotno geslo Pohlin
segati [sẹ́gati sẹ́gam] nedovršni glagol

iztegovati roko z namenom prijeti kaj; segati

PRIMERJAJ: seči

Celotno geslo Hipolit
segati glagol
Vorenc
segati nedov.F3, amplus, -a, -umpreſtrán, na ſhiroku ſega; jurisdictioderṡhava, rihta, v:g: v'nyh rihto ſegati; specium, -cÿtù ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane globozhina yṡzhe, inu Padarji s'nym v'rane ſegajo
Svetokriški
segati nedov. segati: ſazhneo v'sklede ſegat nedol., inu po zukri ſe pulit (V, 80)
Besedje16
segati glag. nedov. ♦ P: 8 (TR 1558, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, DB 1584, TPo 1595)
Črnovrški
segati
Celotno geslo Vezljivostni G
ségati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj iztegovati roko po kom/čem
Med pogovorom je pogosto segal po kozarcu.
Število zadetkov: 15