sáblja -e ž (ȃ)
1. orožje z držajem in dolgim, nekoliko zakrivljenim rezilom za sekanje, vbadanje: izdreti, potegniti sabljo iz nožnice; opasati si sabljo; žvenketanje sabelj / ekspr. udariti z golo sabljo; kriva sablja; ostra, star. bridka sablja
2. ekspr., v zvezi stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš: srečale so se stare sablje iz prve svetovne vojne
// dolgoletni znanec, tovariš: zbrale so se same stare sablje / kot nagovor kako ti gre, stara sablja
● ekspr. križati sablje bojevati se s sabljo; star. biti se na sablje dvobojevati se
♦ agr. nož za razrezovanje grud
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
sȃblja -e ž
Pleteršnik
sȃblja, f. 1) der Säbel; bridka s.; — iz nem.? ("ein weitverbreitetes Wort unsicheren Ursprungs", Mik.); — 2) die Schwertlilie (iris germanica), Črniče pod Čavnom-Erj. (Torb.).
Prekmurski
sáblja -e ž sablja: Poszlavci i velikási voger-szkem gvanti, száblyami szo pred krála sztôpili AI 1875, kaz. br. 1
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
sablja samostalnik ženskega spola
Vorenc
sablja ž, F6, acinacis, -cis, Persianska ſabla, ali Turshka; capulus, et capulum, ena kapiza, ali knoff na mezhi, ſabli, ali rozhiza; framea, ſabla; harpes, ena vkrivena ſabla, ali mezh; machaera, -ae, vel machera, -ae, kratka ſabla, kordez; sica, -ae, ena ſabla, en tolih, ṡakritu oroṡhje
Svetokriški
sablja -e ž sablja: hitru ſdere ſvojo ſablo tož. ed., inu enemu sholnerju uhù odſeka ǀ Spomnite na groſo katera je bila obshla Isaka, kadar je vidil, de niegou Ozha s' nago ſablo or. ed. je nad nym ſtal ǀ kadar bi ti vidil, de edn s' eno shpago perveſan bi viſſil nad eno gorezho apnenizo, ter edn s' nago sablo or. ed. bi mahnil ǀ sazhne s'perstam na pukshe, pishtole, inu sable tož. mn. kasat ← vzhslovan. ← turš., prim. kirgiško sapy ‛sablja’, turš. sap ‛ročaj meča’
Celotno geslo
Megiser
sablja -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
Up. umetnost
Planinstvo
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Up. umetnost
Up. umetnost
Število zadetkov: 19
Dostopnost