Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
rodíti -ím dov. in nedov. (ī í)
1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
// dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi / rodila mu je sina in hčer
// spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča
2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
// dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
● 
publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; pog. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
    rodíti se 
    1. priti iz rodil: ko se otrok rodi, navadno zajoka; rodil se je hitro
    // začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli
    // po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši
    2. ekspr. nastati, pojaviti se: na oceanu se je rodil nov otok; naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici 18. stoletja / zapisoval je misli, kakor so se mu rodile / opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo
    // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost
    ● 
    ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen
    rodèč -éča -e:
    rodeča ženska; rodeče se želje; slabo rodeče drevo
    rôjen -êna -o
    1. deležnik od roditi: rojen je bil v delavski družini; Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto; v trenutku rojena svetloba; prezgodaj rojeni otroci / rojen je v znamenju bika / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc
     
    ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče
    2. ekspr., navadno v povedni rabi ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj: on je rojen za pilota / ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo
    3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: je rojen govornik, pesnik / njegov oče je rojen Ljubljančan
Pravopis
rodíti -ím dvovid. rôdi -íte, nedov. -èč -éča; -íl -íla, -ít, rôjen -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ otroka; Drevje ~i le redke sadeže; poud. roditi komu kaj Rodila mu je hčerko; Krompir dobro ~i
rodíti se -ím se (í/ȋ í) komu ~ ~ delavcu; poud.: Rodil se jima je sin |Dobila sta sina|; ~ ~ pod srečno zvezdo |imeti ugodne življenjske razmere|; nevtr. Franc Kovač, rojen leta 1900; Ana Zore, rojena Dolenc
Celotno geslo Sinonimni
rodíti -ím dov.
1.
koga spraviti iz rodil otroka, otroke
SINONIMI:
knj.izroč. dati otroku življenje, pog. dobiti otroka, star. imeti otroka, ekspr. iti v Rim, nizk. izleči, star. leči1, knj.izroč. podariti otroku življenje, nizk. poleči, knj.izroč. poroditi, star. poviti, nizk. skotiti, star. spoviti, knj.izroč. zaroditi
2.
koga dati, posredovati življenje komu kot mati
SINONIMI:
ekspr. biti mati komu, zastar. naroditi, ekspr. spraviti na svet
3.
kaj spraviti iz rodil mladiče, mladiča
SINONIMI:
povreči, skotiti, pog. dobiti mlade, pog. dobiti mladiča, pog. imeti mlade, pog. imeti mladiča, knj.izroč. poleči, nar. storiti, nar. vreči
4.
kaj dati sadeže, plodove
SINONIMI:
knj.izroč. ploditi
GLEJ ŠE SINONIM: kotiti, povzročiti
GLEJ ŠE: oteliti se, ožrebiti se
Celotno geslo Vezljivostni G
rodíti -ím dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kdo/kaj dati
/Prezgodaj, vendar z lahkoto/ je rodila.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti, dati kaj
Ti dogodki so rodili zaskrbljenost in bolečino.
Celotno geslo Frazemi
rodíti Frazemi s sestavino rodíti:
ne rodíti sadú, rodíti sád, rodíti sadôve
Celotno geslo Pregovori
roditi je sestavina izrazov
Kar mačka rodi, miši lovi, Nasilje rodi nasilje, Tresla se je gora, rodila se je miš
V VARIANTI IZRAZOV: Vaja dela vajenca
Celotno geslo Etimološki
rodīti1 – glej rọ̑d
Celotno geslo Etimološki
rodíti2 – glej nerọ̑da
Pleteršnik
rodíti 1., -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.
Pleteršnik
róditi 2., rǫ́dim, vb. impf. sorgen, sich kümmern, beachten: r. za koga, kaj, Dict., Guts., Cig., Jan., Trub., Dalm., Podkrnci-Erj. (Torb.); za Boga ne rodi, Dalm.; za nikogar ne rodi, Trub.; za kaj malega nič ne rodi, Guts. (Res.).
Prekmurski
rodìti -ím dov. in nedov.
1. roditi: Szülni; roditi KOJ 1833, 174; 'Zena, gda rodi KŠ 1771, 321; Bogá devicza ka rodi BKM 1789, 3; naj z-boleznoſztyom rodi deczo KM 1796, 7; naj te mláde deczo rodijo KŠ 1771, 641; Kaj ona Szina bo rodila BRM 1823, 4; Kaj bode rodila Jezusa BRM 1823, 10; ſzpunili ſzo ſze dnévi, vſteri bi ona rodila KŠ 1771, 167; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; Decsicza moja, ſtere pá zboleznoſztyov rodim KŠ 1771, 565
2. dajati plodove: ka nikomi od Adama i Ejve máo rou'se nerodi KOJ 1845, 4
rodìti se -ím se roditi se: bole sze je nigdár nêroditi KAJ 1848, 7; Ár kak ſze na ſzvejt rodimo SŠ 1796, 118; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Na ſzvejt ſzem ſze roudo BKM 1789, 207; Ti ſzi ſze rodo brez’ grejha BKM 1789, 104; Na ſzvejt ſzi ſze od tvoje Materé roudo SŠ 1796, 81; Vſziromaſtvi rodil ſze je zdejve BKM 1789, 72; Vu Betlehemi ſze edno dejtecze, Na ſzvejt rodilo BKM 1789, 34; pren. Rodi ſze nám zvelicsanye BKM 1789, 1
rodéči -a -e
1. rodeč: I noſzecsa bodoucsa kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
2. rodoviten: Rodina (rodécsa zemla) nyiv je jáko rázlocsne dôbi KAJ 1870, 119
ròdjeni -a -o
1. rojen: kai je te iſzti te pervi rodjeni SM 1747, 30; Szin Boug je rodjen od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; Boug Rodjeni KM 1783, 10; Ah, kak bi jasz rad bil, da bi nebio rodjen BKM 1789, 444; Kriſztus grejsnikom rodjeni BKM 1789, 3; eden drügi od ſziromaski roditelov rodjeni pojbics KM 1790, 56; ár szo oni 'seleznoga Vármegyéva rodjeni KOJ 1833, IIII; eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3; Rodjen je Luther Mártin KOJ 1845, 53; kako ednoga rodjenoga ſziná od Otzá SM 1747, 11; Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom jedinom rodjenom SM 1747, 44; Mi ſzmo vu grejhi rodjeni BKM 1789, 338
2. izviren: za pervoga ino znami rodjenoga greiha voljo TF 1715, 19
Celotno geslo Pohlin
roditi [rodīti rodím] dovršni glagol
  1. roditi
  2. izdelati
Celotno geslo Hipolit
roditi glagol
Vorenc
roditi1 dov. in nedov.F29, adagia sunt: kar mazhka rody, radú miſhi lovy; skusi Gospudarjove ozhy, ta nyva dobru rody; corymbiferkar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali rody; foetificaremladino délati, inu roditi; gemelliparakatera dvoizhizhe rody; generabilis, -lelagák ṡa roditi, dobar ṡa pleme; generareroditi, poroditi; genitivus, -a, -umrodnyk, kateri rody; geniturus, -a, -umkateri bó rodyl; gignereroditi; medicamentum sarcoticumarznia katera meſſú v'ranah rody, kadar ga manka; parereroditi; parturienstá katera je v'ti teṡhavi de rody, ali ima roditi; parturireotrozhiti, otroke roditi, roditi; pomifer, -ra, -rumkar ſad rody, inu parneſſe; praegignerenarpoprei roditi, ṡazheti en ṡazhetik ene rizhy biti; procreareroditi, otroke délati, ali perrediti; producerepoganîati, naprei perpelati, roditi, parneſti; progenerareroditi, mlade iméti; progignereroditi, naprei perneſti; prim. rojen 
Vorenc
roditi2 dov.enitiſe podſtopiti kai ſturiti, ṡkuſhati kai velikiga ſturiti, ſe ſyliti, ſi mujo ṡadéti, vun poſlati, roditi; prim. neroditi 
Svetokriški
roditi -im dvovid. roditi: Eliſabethi je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi nedol. ǀ vuodi ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi nedol. ǀ ozha Nebeshki is beſsedo rodij 3. ed. to drugo Pershono v'S. Troijzi ǀ obena rosha nej taku radovita, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj 3. ed. ǀ obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla, sakaj ali ſama od ſebe rody 3. ed., inu nam perneſse selishe, roshize, driveſsa, inu ſad, ali pak, oku je obdelena ſtukrat vezh nam poverne ǀ ona je rodila del. ed. ž eniga ſynu ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu del. ed. s de zhloveka od ſmerti je rejshilu ǀ de bodo ſvojo naturo prebarnili, inu bulshi ſad rodili del. mn. m ǀ nebom perpuſtil de bi vam vashe nyve, vinogradi, inu driveſſa rodile del. mn. ž/s roditi se roditi se: ſe rodj 3. ed. enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte ǀ Kakor ſe rodimo 1. mn., sazhnemo umreti
Celotno geslo Megiser
roditi dvovidski glagol
Besedje16
roditi1 [rojstvo] glag. dvovid. ♦ P: 39 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
roditi2 [skrbeti] glag. nedov. ♦ P: 28 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Črnovrški
roditi
Število zadetkov: 30