róžica -e ž (ọ̑)
1. manjšalnica od roža: rožice cvetejo; saditi rožice; cvetela je kot rožica / gorske, gozdne rožice; zdravilne rožice / rožice dišijo; nabirati rožice; otrok je trgal rožice za mater; drobne, pisane rožice; tak si kot rožica
2. ekspr. mlada, ljubka ženska: toliko rožic skupaj še ni videl / kot nagovor pridi, rožica moja
● ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; ekspr. rožice njenih lic so se osule lepota njenega obraza je minila, prešla; knjiž. kot poznavalec vin je pohvalil rožico vonj vina; cvetico; pog. povedati resnico skozi rožice v omiljeni obliki; ekspr. biti v rožicah (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; pesn. rožice s Parnasa pesmi; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko
♦ bot. listna rožica pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
róžica -e ž (ọ̑) manjš. gorska ~; pesn. ~e s Parnasa pesmi; poud. biti v ~ah |nekoliko pijan, vinjen|; člov., ljubk. |mlada, ljubka ženska|
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
róžica Frazemi s sestavino róžica:
bíti v róžicah, govoríti, kàkor bi róžice sadíl, kot bi róžice sadíl, róžice cvetíjo [kómu], z róžicami je postláno kómu, z róžicami ni postláno kómu
bíti v róžicah, govoríti, kàkor bi róžice sadíl, kot bi róžice sadíl, róžice cvetíjo [kómu], z róžicami je postláno kómu, z róžicami ni postláno kómu
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.
Prekmurski
róžica -e ž rožica: Dávida 'Zoltár od rô'zicz k naprêszpêvanyi TA 1848, 63; Vila rô'zice AIP 1876, br. 2, 6
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
rožica samostalnik ženskega spola
Vorenc
rožica ž, F12, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; centauria, enu grenku ẛeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roshmarinu podobna, divize Marie roshize, raſteo na zilinah; flosculus, roṡhiza; gemmula, tudi ſpomladnîe roṡhize; lepton, tavshent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48; polyanthea, -ae, mogiteroſt[!] teh roṡh, ali roṡhiz; polyanthemum, -mi, ṡlatize roṡhize, ṡeliṡzhe; polygala, -ae vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe ... ima pereṡza, kakòr lèzha, s'beilimi, ali ardezhimi roṡhizami; triſsago, -nis, tá mali ſvetiga Petra kluzh: tudi ene roṡhize imenovane Vergis meiner nit
Svetokriški
rožica -e ž rožica, cvetlica: Je bil Lilia tiga ſvejtà, inu ta ner lepshi roshiza im. ed. ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza im. ed. Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ nej roshize rod. ed. taku frishne, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu eno roshizo tož. ed. ǀ nam bo perneſla vno shlahtno roſſizo tož. ed., na kateri S. Duh po pozhival ǀ de ſi glih je bila huda sima vender roshize im. mn. ſo zvetele ǀ Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun lepih roshiz rod. mn. ǀ je imel … en Kranzel s'lepih roſſiz rod. mn. spletem ǀ nam perneſse selishe, roshize tož. mn., driveſsa, inu ſad ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize tož. mn. perneſla ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe tož. mn. ſe vidio pottroſene ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah mest. mn. leſhim ǀ yszhe per roshizah mest. mn. med ǀ s'temi piſſanimi roſhizami or. mn., inu s'selenem sheliszom ǀ s' roſhizamy or. mn. pokrit → roža
Besedje16
rožica sam. ž ♦ P: 9 (*P 1563, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Botanika
Vorenc
Število zadetkov: 17
Dostopnost