Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ročíca -e ž (í)
1. manjšalnica od roka: otroci so od veselja krilili z ročicami / ekspr. še dolgo je videl njeno ročico, ki mu je mahala v pozdrav
2. podolgovat, na enem koncu pritrjen del priprave, stroja, s katerim se sproži, uravnava delovanje te priprave, stroja: premaknil je ročico in vrata so se odprla; pritisniti na ročico izplakovalne priprave; ročica krmila / stikalna ročica
// tak del, s katerim se kaj poganja, vrti: natakniti, odviti ročico pri mlinčku; hitro vrteti ročico; ročica lajne, mesoreznice / pogonska ročica
// podolgovata priprava na gramofonu, ki omogoča drsenje gramofonske igle po gramofonski plošči: premakniti ročico na ploščo / gramofonska ročica
3. nav. mn. vsak od dveh podolgovatih delov, nastavkov naprave za držanje, prijemanje: prijel je za ročice samokolnice in odpeljal; opirati se na ročice pri plugu
4. agr. vsak od štirih količev, ki se vtaknejo v oplen, za oporo ob straneh voza: tesati ročice; nasaditi lojtrnice na ročice; zadnji ročici sta se zlomili
● 
knjiž. ročica kovčka ga je rezala v roko ročaj, roč; z ročico kaj dvigniti z vzvodom; ročica naslanjača naslonjalo za roke
♦ 
avt. menjalna ali prestavna ročica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; fiz. ročica (sile) razdalja med osjo telesa in premico sile, ki deluje nanj; grad. ročica krajši poševni tram, navadno v ostrešju, ki, uprt v pokončni tram, podpira vodoravnega; strojn. ročica del batnega stroja, ki veže ojnico z gredjo; teh. naravnalna, natična ročica; vrtn. listi in ročice rastline vitice
Pravopis
ročíca -e ž (í) manjš.
1. otrokova ~; poud. njene nežne ~e |roke|
2. ~ sklopke; ~ za vklop in izklop; ~ pri plugu
Celotno geslo Sinonimni
ročíca -e ž
1.
otroška rokapojmovnik
SINONIMI:
rokica, ekspr. ročka2, ekspr. tačka
2.
podolgovat, na enem koncu pritrjeni del priprave, stroja, s katerim se kaj poganja, vrtipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ročka2, neknj. pog. vinta
GLEJ ŠE SINONIM: ročaj, roka, vitica
GLEJ ŠE: naslonjalo
Celotno geslo Etimološki
ročíca – glej róka
Pleteršnik
ročíca, f. 1) dem. roka; das Händchen; bele ročice; — 2) die Wagenrunge, die Wagenkipfe; — 3) die Handhabe, der Griff, Cig., Jan., C.; r. na meču, Dict.; — die Kurbel, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), DZ.; — der Hebearm in den Mühlen, in der Stampfe, Cig., Notr.; — die Pflugsterze, Cig., Jan., Vrt.; — 4) die Ranke, der Schlingfaden, Cig., Jan.; ročice na vinski trti, Dict.; — 5) del strešnega odra: der Pfettenbug, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 6) rǫ̑čica, das Handkrüglein, Mur.
Celotno geslo Pohlin
ročica [ročíca] samostalnik ženskega spola

manjši roč, ročaj

PRIMERJAJ: roč

Celotno geslo Hipolit
ročica samostalnik ženskega spola
Vorenc
ročica1 žmanuncularozhiza
Vorenc
ročica2 žF4, capulus, et capulumena kapiza, ali knoff na mezhi, ſabli, ali rozhiza; dyota, -aeena vinṡka poſſoda s'dvéma rozhizama ẛa pytje; stiva, -aeleis ali rozhiza, ṡa katero eden plug derṡhi; vas ansalatumpoſſoda s'rozhizami, ali s'rozhami
Vorenc
ročica3 žF4, antes, antiumrozhize na vinski terti; capreoli, sive claviculaeti mali roṡhizhki vinske terte, rozhize; corymbirozhize na vinski terti; viticulum, -lirozhize per vinski terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga kollia ṡaviajo
Svetokriški
ročica -e ž ročica: kakor je bil is Materniga Teleſſa prishal prezej ſe je bil na ſvoje noſhize pousdignil, ozhy pruti Nebeſſam obernil rozhize tož. mn. kupaj ſtiſnil, inu duej celli urri je v'Nebeſſa gledal (III, 595)
Čebelarstvo
ročíca -e ž
SLA 2
ročica
Črnovrški
ročica
Celotno geslo Kostelski
ročicarȯˈčiːca -e ž
Smučanje
merílna ročíca -e -e ž
Betonske konst.
ročíca nótranjih síl -e -- -- ž
Število zadetkov: 17