rílec -lca [riu̯ca] m (ȋ)
1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec
// ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju
2. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je z rilcem ovil deblo
3. ekspr. prednji, rilcu podoben del česa: rilec topa / rilec ladje kljun; rilec pri čajniku dulec
4. nizko obraz: udari ga na rilec; z odurnim rilcem se je obrnil k njemu
// usta: dvignil je pijačo k rilcu
● nizko ne vtikaj svojega rilca v vsako reč ne vmešavaj se; nizko kuhati rilec kujati se; ekspr. prodati zadnji rilec iz svinjaka prašiča
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
rílec -lca [u̯c] m z -em (ȋ) prašičji, slonov ~; poud.: ~ topa |cev|; ladijski ~ |kljun|; nizk. |obraz, usta|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
rȋlec -lca m
Pleteršnik
rȋłəc, -łca, m. 1) der Rüssel; — r. kuhati = jezen biti, schmollen, Kr.; — 2) ein vorspringender Theil, der Vorsprung, Cig., Jan.; das Vordertheil des Schiffes, Cig., C.; — der vorderste Theil des Holzschuhes, Cig.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
rilec samostalnik moškega spola
Vorenc
rilec m, F4, proboscis, -dis, riliz eniga Elefanta, ali Naſlona: Proboscis porcina, ſvinṡki rilz; promuscis, -dis, nus ali riliz eniga Elefanta, ali Naſlona, kateri on nuza na meiſti rokè; rostrum suum, ſvinṡki riliz
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 10
Dostopnost