Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
redíti1 -ím nedov., tudi rédi (ī í)
1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali
2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti
3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi
4. ekspr. preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ta kmetija brez hudega dela redi družino
5. zastar. hraniti2, krmiti1rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja
● 
star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
    redíti se 
    1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil
    2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila
    ● 
    ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel
    rejèn -êna -o:
    v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči
     
    ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
SSKJ²
redíti2 -ím nedov., rejèn in redèn (ī í)
zastar. razvrščati, razporejati: rediti kosce
Pravopis
redíti -ím nedov. rêdi -íte tudi rédi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, rejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ govedo; poud. zastonj ~ koga |preživljati, vzdrževati|; Sladkor ~i |povzroča debeljenje|
redíti se -ím se (í/ȋ í) preveč se rediti; poud. ~ ~ na tuj račun |bogateti|
Celotno geslo Sinonimni
redíti1 -ím nedov.
1.
kaj načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene
SINONIMI:
gojiti, vzrejati, pog. imeti, nar. kojiti, zastar. odgajati, knj.izroč. prirejati2
2.
3. os. izraža, da kaj pospešuje pridobivanje telesne teže
SINONIMI:
biti redilen, debeliti
GLEJ ŠE SINONIM: hraniti2, krmiti1, pitati, preživljati
Celotno geslo Sinonimni
redíti2 -ím nedov.
GLEJ SINONIM: razporejati, razvrščati
Celotno geslo Vezljivostni G
redíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
/Zaradi zakola/ so prašiča začeli /intenzivno/ rediti (predvsem za več masti).
2.
čustvenostno kdo/kaj preživljati koga/kaj
Starši so ga /kar predolgo/ redili (z denarjem in hrano) /izključno na lastne stroške/.
3.
kaj povzročati debelost
Kruh in sladkor /dokazano/ redita.
Celotno geslo Frazemi
redíti Frazemi s sestavino redíti:
redíti káčo na pŕsih
Celotno geslo Etimološki
redīti1 -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
redíti2 – glej naredīti
Pleteršnik
redíti 1., -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.-Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
Pleteršnik
redíti 2., -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.-C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.-C., Mik.; r. stole, moste, ogr.-Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
rẹ́diti 3., -im, vb. impf. dünn, undicht (schütter) machen, verdünnen, Jan., vzhŠt.-C., Dol.-Levst. (M.); lichten, Jan.; r. se, sich lichten: naše vrste se redijo, Nov.
Prekmurski
réditi -im nedov. delati, izdelovati: po sterom nede vecs potrebno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Sztou lejt je pa rédo Noe to Bárko KM 1796, 11; ino ſzta ſzi firtuge rédila SM 1747, 6
réditi se -im se delati se: Ka je gotovo ino se itak vsaki dén znôva rédi BJ 1886, 8
rèjeni -a -o narejen: Na vszákom testamentomi more vödjáno bidti, v-sterom leti i dnévi je rejeni AIP 1876, br. 3, 2; Vu Europi szo igle náj prle rejene AIP 1876, br. 9, 6
Celotno geslo Pohlin
rediti [redīti redím] nedovršni glagol

hraniti, prehranjevati, preživljati

Celotno geslo Hipolit
rediti glagol

PRIMERJAJ: redejoč, rejen

Vorenc
rediti1 nedov.F35, alo, -ererediti, hraniti, ſhpishati, obdershati; altrixAma, tá katera redy, ali dojy; aluminarirediti; chenotrophiaproſtor ṡa raze, inu goſſy rediti; creare arboresdrevje rediti, ſaditi, zépiti; curatrophiumhiſha ẛa pobizhe rediti; educareṡrediti, rediti; foverevardévati, v'gorkim darṡhati, rediti; nutritor, -oriskateri redy, ali hrani, ali ṡhpiṡha; ornithobosciumkurnik, fulovsh, kir ſe kuri, ali tyze darṡhè, ali redè; tellus almarodovitna ẛemla, katera nas redy, ali hrani
Vorenc
rediti2 nedov.F4, Nazareiſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſy redili; neque comam nutrient: Ezech:44.v.20. ony nebodo dolge laſse redili; vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò ſi comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap: 11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zhaſt: sakai laſſiè ſo nîei dani h'pokrivanîu
Svetokriški
rediti -im nedov. hraniti, dajati hrano: Ona preuſame Moshu mujo, inu skerb otroke rediti nedol., inu varvat ǀ vy Farmani ſte dolshni Mashnike rediti nedol., gvantat ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi nedol. ǀ nej bilu terbej mazhike reditj nedol. de bi mishij, inu podgane lovilij, sakaj sholnerij ſo lete fliſsik bilij poluvili ǀ Ta nepametna shivina doij, redij 3. ed., skerbi, inu zhuje ter brani ſvoje mlade ǀ ſpisha, inu redj 3. ed. ſvojo Naveſto kershansko Cerku ǀ pustite de ona ga doy, redy 3. ed., inu vuzhj ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil del. ed. m, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ de bi ſvojga slepiga Mosha redila del. ed. ž ǀ inu veliku lejt vaſs redili del. mn. m, inu guantali
Celotno geslo Megiser
rediti nedovršni glagol
Besedje16
rediti glag. nedov. ♦ P: 20 (TC 1555, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Število zadetkov: 28