Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
razlóčen -čna -o prid., razlóčnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki se dobro vidi ali sliši: govori z razločnim glasom; obrisi predmetov so postajali vedno razločnejši; ti znaki so premalo razločni / razločna izgovarjava, pisava / njegove besede so bile dovolj razločne, da jih je lahko vsakdo razumel jasne
2. knjiž. ki se da razločiti; razločljiv: stemnilo se je in drevje je bilo komaj razločno / glasovi teh živali so težko razločni
● zastar. začel se je razločni boj odločilni; zastar. razločna snov deljiva, ločljiva
    razlóčno prisl.:
    govori počasi in razločno; razločno pisati; razločno slišati, videti
Pravopis
razlóčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ glas; neobč. komaj ~ obris v temi razločljiv
razlóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
Celotno geslo Sinonimni
razlóčen -čna -o prid.
ki se dobro sliši ali vidi
SINONIMI:
jasen, razumljiv, knj.izroč. artikuliran
GLEJ ŠE SINONIM: deljiv, razločljiv
GLEJ ŠE: nerazločen
Celotno geslo Etimološki
razlọ́čen – glej ločīti, razlọ̑ček
Pleteršnik
razlǫ́čən, -čna, adj. 1) scheidbar, trennbar, Jan. (H.); — 2) unterscheidbar: deutlich; razločno govorjenje; razločno povedati, govoriti, učiti; — 3) = različen, ogr.; — 4) = odločilen, entscheidend, Cig.; — 5) razločno, einzeln, Krelj.
Prekmurski
rázločen -čna -o prid. različen: ki ſzo razlocsno ſtejnye Nouvoga Zákona vküpe prináſali KŠ 1771, A3a; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; ſteri zrázlocsnim jezikom 'zivé KŠ 1771, A4a; Rázlocsni obcsinszki vdárczi KAJ 1848, VIII; ſze nám tri razlocſne Perſone predkládajo TF 1715, 38; v-steroj sze nahájajo rázlocsne molitvi KM 1783, nasl. str.; Rázlocsne sztáve lüdi KAJ 1848, VII; Cſi ſzo ſze 'ſe rázlocsna tiváriſtva nej ſtele vjedinati KM 1790, 90; Rázlocsna pripetjá KAJ 1848, VIII; Düjh rázlocsnih miloscs KM 1783, 46; zgodbe za Krále razlocsnih Rodov KOJ 1848, 42; mámo rázlocsne dári KŠ 1771, 475; i na etom ſzvejti rázlocsne dári obecsao KMK 1780, 47; Rázlocsne jezike nyim darüvala BKM 1789, 119; vu nyem prebivajoucse razlocsne národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; ki ſzo ſze hüdou meli vu rázlocsni betégi KŠ 1771, 105; kaj je mo'záke zevſzákſega národa zrázlocsnimi jezikmi gucsécsega pobüdo KŠ 1771, A2b; kaſtigao ga je oſztro z-rázlocsnimi kaſtigami KM 1790, 54
Celotno geslo Pohlin
razločen [razlọ́čǝn] pridevnik

razločen, razlikovalen

Celotno geslo Hipolit
razločen (rezločen) pridevnik

PRIMERJAJ: razločno

Celotno geslo Hipolit
razločen (razločen, rezločen) deležnik

PRIMERJAJ: razločeno, razločiti

Vorenc
razločen prid., F4, differens, reṡlozhen; diremptus, -a, -um, reṡlozhen; discretus, -a, -um, reṡlozhin, pametin; distinctus, -a, -um, reṡlozhen
Vorenc
razločen del., F5, decisus, -a, -um, tudi ṡklenîen, reṡlozhen; dijudicatus, -a, -um, obſojen, reṡlozhen; discriminatus, -a, -um, reṡlozhin, reſpletena: tudi reṡzheſſán; divisus, -a, -um, reṡdilen, reṡlozhen; interpunctatus, -a, -um, v'meis s'tiffilzi reṡlozhen, ṡaṡnamovan, reṡdeilen
Svetokriški
razločen prid. (prostorsko) ločen, oddeljen: dokler nima obene dobre, inu S. Manunge, bò od teh dobryh, inu pravizhnih reslozhen im. ed. m, inu Oblizha Boshjga nihdar ne bò vidil (I/1, 48) ǀ s' myram naruzhei Chriſtuſa JEſusa pozhivash, ter ſe naboysh vezh de bi reslozhen im. ed. m bil (III, 536)
Celotno geslo Megiser
razločen deležnik
Besedje16
razločen del. ♦ P: 11 (TL 1561, TAr 1562, TO 1564, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
razločen
SSKJ²
razločíti in razlóčiti -im dov. (ī ọ́)
1. videti, slišati kaj kot posameznost: slišal je govorjenje, a ni mogel razločiti posameznih besed; z okna ni mogel razločiti otrok na igrišču; kljub mraku je razločil predmete v sobi; razločiti kaj z mikroskopom, s prostim očesom; bilo je svetlo, da so se razločili vsi predmeti na mizi
// z gledanjem, poslušanjem jasno zaznati: v mraku ni mogla razločiti njegovega obraza; v daljavi je že lahko razločil obris koče; zaradi megle ni mogel razločiti, kdo stoji pred hišo / komaj je razločil cesto pred seboj videl
2. videti, občutiti različnost med čim: ni razločil rdeče barve od oranžne; komaj je razločil obraze; težko je bilo razločiti, kaj je dobro in kaj slabo; razločiti ljudi po glasu, zunanjosti
3. star. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: hoteli so ju razločiti / šele smrt ju je razločila
    razločíti se in razlóčiti se star.
    raziti se, posloviti se: razločila sta se brez pozdrava; po teh besedah sta se razločila
    razlóčen -a -o:
    nekoč razločeni narodi so bili zdaj spet združeni
Število zadetkov: 16