Fran

razbelíti in razbéliti -im dov. (ī ẹ́)
1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje
2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo

razbéljen -a -o:
hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razbelíti in razbéliti -im dov. razbéljenje; drugo gl. beliti1 (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ železo
razbelíti se in razbéliti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Pečnice so se razbelile

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razbelíti in razbéliti -im dov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024

razbelīti – glej bẹ́l

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razbẹ́liti, -im, vb. pf. glühend machen, glühendheiß machen; železo r.; razbeljena peč; — r. se, glühend werden, glühendheiß werden; — razbeljen, stark erhitzt; ves razbeljen je prišel; (pren.) zornig, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razbeliti [razbelīti razbẹ́lim] dovršni glagol

močno razgreti; razžariti; razbeliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razbeliti (rezbeliti) glagol

PRIMERJAJ: razbeljen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

razbeliti dov., F4, excandefacere, reṡbéliti; incandescere, reṡbeiliti: ſe reſſarditi; inflamare, reṡbéliti, reṡvrozhiti, reṡnétiti, gmèrati, draṡhiti, oṡhgati; ustrina, -ae, ena kovazka jeſha ṡa ṡeleiṡu reṡbeiliti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razbeliti dov. razbeliti: puſti resbelit nedol. ene sheleſne zheule polne shpiz (III, 233)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razbeliti glag. dov. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razbeliti

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razbeliti ► rezˈbėːl’t -l’ėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

razbeliti (se) (rezbeliti (se)) glagol

PRIMERJAJ: razbeljen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.