ravnotéžje -a s (ẹ̑)
1. stanje, v katerem je sila teže telesa, teles na obeh straneh enaka: izgubiti, obdržati ravnotežje; stopal je po ozki brvi in lovil ravnotežje; ladja je zaradi močnega sunka vetra prišla iz ravnotežja; skodelici tehtnice sta v ravnotežju / vrvohodec s palico za ravnotežje
2. navadno s prilastkom stanje, v katerem so
a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: prizadevati si za politično, vojaško ravnotežje / posledice porušenega ravnotežja v naravi
b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: pisatelj je znal ustvariti ravnotežje med dogodki in opisi; ravnotežje med dohodki in izdatki / ekspr. barve na sliki so v ravnotežju
// stanje umirjenosti, duševne skladnosti: novica je v njem porušila ravnotežje / izgubiti duševno ravnotežje / ekspr. slabo vreme ga je vrglo iz ravnotežja
♦ anat. organ za ravnotežje ravnotežni organ; ekon. gospodarsko ravnotežje stanje, ko so gospodarske dejavnosti in panoge v določenem časovnem obdobju usklajene; načelo proračunskega ravnotežja načelo, da morajo biti proračunski izdatki enaki proračunskim prejemkom
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
ravnotéžje -a s
1.
stanje, v katerem je sila telesa, teles na obeh straneh enaka
SINONIMI:
2.
stanje, v katerem so nasprotne, nasprotujoče si sile, stvari enako velike, močne
SINONIMI:
Pleteršnik
Geografija
Pravo
Smučanje
Geografija
Farmacija
Botanika
Geografija
Geografija
Geologija
Pravo
Pravo
Geografija
Avtomatika
Smučanje
Betonske konst.
Smučanje
Število zadetkov: 20
Dostopnost