Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
raníti in rániti -im, tudi rániti -im dov. (ī á ā; á ȃ)
povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo
// ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo / raniti nečimrnost, ponos koga prizadeti
    ránjen -a -o:
    biti ranjen v roko; ranjen ponos; ranjen vojak; iz ranjene smreke teče smola; od ljubezni ranjeno srce; smrtno ranjen; sam.: pomagati ranjenemu
Pravopis
raníti in rániti -im tudi rániti -im dov. ráni -te in -íte tudi -i -ite; ránil -íla tudi -il -ila, ránit, ránjen -a; ránjenje; (ránit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ ljudi; poud. ~ ponos koga |prizadeti|
raníti se in rániti se -im se tudi rániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ v roko
Celotno geslo Sinonimni
raníti in rániti -im dov.
GLEJ SINONIM: poškodovati, prizadeti3
Celotno geslo Pregovori
raniti je sestavina izrazov
Čas rani vse cele
Celotno geslo Etimološki
rániti – glej rána
Pleteršnik
rániti, rȃnim, vb. pf. verwunden.
Prekmurski
rániti -im nedov. hraniti, preživljati: kai vſze ráhni, ino ravna SM 1747, 34; pren. Z-ranami me Mati ráni, z-drágim kri'som me opoji KM 1783, 240
Prekmurski
ràniti -im dov. raniti: Sérteni; vraziti, raniti KOJ 1833, 171; i roké ſzi je ranno KM 1790, 20
rànjeni -a -o ranjen: Kristus je za naſſe krivicze volo ranyen bil SM 1747, 12; Ár ſzem krouto ranyen BKM 1789, 191; Jezus za volo naſſi grejhov ranyeni KM 1783, 73
Celotno geslo Pohlin
raniti [ranīti ránim] dovršni glagol

raniti

Celotno geslo Hipolit
raniti glagol

PRIMERJAJ: ranejoč, ranjen

Vorenc
raniti dov., F15, cicatricare, raniti, rano ſturiti, reẛraniti; consauciare, s'nekaterimi ranami raniti; contemerare, reṡhaliti, raniti, oſramotiti; convulnerare, raniti, eniga drugiga s'ranami gardú vdélati; distringere, tudi ẛavoṡlati, ṡadergniti, vboſti, enu malu raniti; excisare, iṡpukati, tudi raniti, isſékati; laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi, raniti, vreiditi, oſſeiniti; oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti; praeterradere, mimú gredozh obriti, ali raniti,; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; sauciare, raniti, rane ſturiti; violare, omadeṡhiti, oſramotiti, raniti, ſylo ſturiti, k'nezhaſti ſturiti; vulnerare, raniti, raneniga ſturiti, poréṡati; vulnerasti cor meum, ti ſi moje ſerzè ranil, ali vṡèl; vulnificus, -a, -um, kateri rani, ali eniga poſſéka
Svetokriški
raniti -im dov. raniti: obenu oroshje vas nebo moglu ranit nedol. ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam, ga ranish 2. ed. s'tuojo hudo miſlio ǀ ta bodezhi tèrn tiga greha velikukrat rani 3. ed. vasho dusho ǀ nje shaloſtnu ſerze ranite 2. mn. ǀ zhloveka kirkuli morio ubodeio, inu ranio 3. mn. ǀ bo imel en nagi mezh v'roki, is katerem bo ranil del. ed. m te terdòuratne gresnike ǀ kadar bode tebe ranel del. ed. m ǀ Seſtriza moja Neveſta, ti ſi mozhnu ranila del. ed. ž moje ſerze ǀ je bila rànila del. ed. ž Adama, Euo ǀ de bi jo kazha neranila +del. ed. ž, inu ne pizhila ǀ So morebiti tuoij Saurashniki, ſvejt, hudizh, inu meſsu tebe premogli, inu ranili del. mn. m tuojo dusho s'oroshiam teh pregreh ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile del. mn. ž raniti se raniti se: sa tiga volo bosh ſe ranil del. ed. m s'mezhom tiga greha
Celotno geslo Megiser
raniti dovršni glagol
Besedje16
raniti glag. dov. ♦ P: 13 (TT 1557, TL 1561, KPo 1567, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
raniti
Celotno geslo Kostelski
raniti ► ˈraːnėt -ėn dov.
Jezikovna
Pomenska razlika med glagoloma »poškodovati« ali »raniti«

Pri izrazu poškodovati me vedno strese, saj se mi zdi, da to ni primerno izražanje za rane, ki jih utrpijo človeška bitja. Menim, da ni mogoče reči, da si človek poškoduje del telesa. Poškodujejo se predmeti, stvari, n. pr. pohištvo, orodje, prometna signalizacija; ljudje pa se po mojem čutenju ranimo, saj naše telo ni zgolj nek predmet, ki je utrpel poškodbo, temveč del mene samega. Zato tudi ne morem reči, da sem jaz poškodovan, temveč sem ranjen ali pa imam zlomljeno nogo ali pa trpim za določeno boleznijo ... Tudi v tujih jezikih lahko opazimo podobno razlikovanje med človeškimi ranami in poškodbami stvari. Zato morajo naši slovarji vedno navesti pojasnjevalno opombo, n.pr.: >poškodovati (raniti) - verletzen, verwunden.<

Zavedam se, da v slovenščini morda manjka kakšen dodaten izraz (kot na primer: to injure, to hurt), ki bi opisal splošno poškodbo</>ranjenost< ljudi v primerih, ko ne gre za odprte telesne rane. Toliko bolj ironično je, če v primeru strelskih ran govorimo o poškodbah. Govoriti pavšalno o poškodbah, močno spominja na policijska poročila o dogodku, kjer uporabijo pač eno in isto službeno formulacijo zgolj z namenom, da standardizirajo poročilo.

Zato menim, da bi bilo dobro opozoriti na razliko v uporabi besedišča za primere človeških žrtev, saj menim, da s tem posredno izrazimo človeško dostojanstvo. Samo želim si lahko, da bi tako razlikovanje postalo del merodajnih slovenskih slovarjev.

Celotno geslo Sinonimni
raníti se in rániti se -im se dov.
GLEJ SINONIM: poškodovati se
Celotno geslo Hipolit
raniti se glagol

PRIMERJAJ: ranjen

Besedje16
raniti se glag. dov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Število zadetkov: 20