Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
rábi -ja m (ȃpri judih
1. spoštljivo naslov za mojstra, verskega učitelja: rabi in učenci / kot nagovor rabi, razloži to; kot pristavek k imenu rabi Jakob
2. rabin: poročil ju je rabi
Pravopis
rábi -ja m z -em člov. (ȃ) |judovski verski učitelj, vodja|: ~ Jakob
rábijev -a -o (ȃ)
Celotno geslo Sinonimni
rábi -ja m
GLEJ SINONIM: rabin
Prekmurski
rábi -ja m rabi, verski učitelj: nejli ſzam jaſz, Rabbi KŠ 1771, 88
Besedje16
rabi sam. m hebr. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Jezikovna
Izražanje spola pri pridevniku v povedni rabi

Zanima me, ali je uveljavljena oblika zapisa zadovoljen/na pravilna, ko gre za nagovarjanje osebe moškega in ženskega spola.

Primer: Ali si zadovoljen/na z našimi storitvami?

Urbanizem
objékt v jávni rábi -a -- -- -- m
Jezikovna
O rabi moških in ženskih oblik ter nezaznamovanosti moškega spola

Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:

Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.

Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.

Jezikovna
Pisanje začetnice pri preneseni rabi lastnih imen oseb

Če posplošimo osebo ime (npr. Nismo vsi Einsteini/einsteini), ali zapišemo posplošeno ime z veliko ali malo začetnico?

Pravo
potrdílo o naménski rábi zemljíšča -a -- -- -- -- s
Urbanizem
površína v jávni rábi -e -- -- -- ž
Jezikovna
Sklon pridevnika v povedni rabi

Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.

V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.

Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):

  • Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit.
  • Ta virus bi lahko imeli za nevaren.
  • Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen.

Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."

Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...

Jezikovna
Sklon pridevnika v povedni rabi (2)

Kateri skloni so ustrezni v naslednjih primerih:

  • Ukrep je treba šteti za primeren/primernega.
  • Ukrep se šteje za primeren/primernega.
  • Ukrep, ki se šteje za primeren/primernega ...
  • Ukrep, ki ga je treba šteti za primeren/primernega ...
  • Če je mogoče prvi ukrep opredeliti kot glavni/glavnega, drugega pa kot stranski/stranskega ...
  • Če je mogoče prvi ukrep šteti za glavni/glavnega, drugega pa za stranski/stranskega ...

Najlepša hvala za pomoč in odlično delo, ki ga opravljate!

Urbanizem
stávba v jávni rábi -e -- -- -- ž
Pravo
stvár v splôšni rábi -í -- -- -- ž
Jezikovna
Števniki v skladenjski rabi

Zanima me zakaj se spremeni končnica pri samostalniku pes, in sicer v imenovalniku množine, ko govorimo trije psi, štirje psi, pet psov ... in drugih podobnih primerih.

Jezikovna
Ujemanje po spolu pri rabi samostalnika »računovodja« v dvojini

Težave imam z ujemanjem spola pri besedi računovodja v dvojini. Ali pravilno sklepam, da če uporabimo 2. moško sklanjatev (torej žensko sklanjatev) se potem tudi deležnik ravna po ženski obliki (čeprav je beseda računovodja moškega spola in čeprav sta dejanski računovodji moška), na primer:

Računovodji sta preverili dokumentacijo.

Mislim, da je pravilno tudi: Računovodja sta preverila dokumentacijo, medtem ko se mi mešanje obeh vzorcev, npr. Računovodji sta preverila dokumentacijo, ne sliši pravilno.

Število zadetkov: 17