rábelj -blja m (á)
kdor (poklicno) izvršuje smrtno kazen: rabelj mu je odsekal glavo / izročiti koga rablju
// ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: rablji so morili po deželi; rablji in žrtve
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
Rábelj -blja m z -em zem. i. (á) |kraj v severni Italiji|: v ~u
rábeljski -a -o [bə] (á)
Rábeljčan -a [bə] m, preb. i. (á)
Rábeljčanka -e [bə] ž, preb. i. (á)
rábeljski -a -o [bə] (á)
Rábeljčan -a [bə] m, preb. i. (á)
Rábeljčanka -e [bə] ž, preb. i. (á)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
rábelj -blja m
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
rabelj samostalnik moškega spola
Vorenc
Svetokriški
rabelj -na m rabelj: pride Rabel im. ed. ter jo pele na rihtni plaz ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu daj. ed. zhes dalla ǀ ga je bil puſtil ulovit, ſvesat, v' jezho poſtavit, inu k' sadnimu skuſi Rabelna tož. ed. glavo odſekat ǀ pred Rabelnam or. ed. ǀ dua Rabelna im. dv. perſtopita s' bodezhimi shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ Rabelni im. mn. vaſs bodo martrali, inu na gauge perbili ǀ Pilatush ſe preſtrashi, Sholnery vervajo, Rabilni im. mn. ſposnaio ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rabelnij im. mn. s. Ciriacuſa ǀ paklenski rabelny im. mn. vaſſ bodo na paklenske gauge obejſili ǀ v' rokah teh Rabelnou rod. mn. ǀ sapovej Rabelnom daj. mn., de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ je bil perpelal Brizhe, inu Rabelne tož. mn. Verjetno prevzeto iz srvnem. rabelīn, manj. od raben ‛krokar’.
Celotno geslo
Megiser
rabelj -blja samostalnik moškega spola
Besedje16
rabelj sam. m ♦ P: 11 (TR 1558, TO 1564, TPs 1566, TC 1575, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 13
Dostopnost